Petek, 4. 10. 2024, 22.42
5 ur, 38 minut
Ocena filma Joker: Norost v dvoje (Joker: Folie à Deux)
Joker 2: Norost za vsakega gledalca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Joker je bil eden finančno najuspešnejših stripovskih filmov studia Warner Bros., tako da ni bilo nobenega dvoma o nadaljevanju, ne glede na to, ali sta režiser in scenarist imela razdelano idejo zanj ali ne.
Norost v dvoje nadaljuje zgodbo nekaj let po dogodkih iz prvega filma, ki se je zaključil z Jokerjevim umorom televizijskega voditelja in uličnimi nemiri njegovih podpornikov. Srečamo ga v zaporu za mentalno nestabilne Arkham, kjer je ob visokem odmerku zdravil postal vzoren zapornik – ponovno benigni Arthur Fleck in nič kaj več psihotični Joker. A ko na glasbeni terapiji spozna neuravnovešeno Harleen "Lee" Quinzel in se vse bolj približuje datum sojenja, prične alter ego prihajati na dan – in to skozi glasbene točke.
Poglejte napovednik:
Joker: Norost v dvoje je namreč muzikal, ampak vse prej kot tipičen. Glasbeni segmenti se namreč začnejo z mrmranjem melodij Jokerja ali Lee v resničnem svetu in nato eksplodirajo v bolj klasične glasbeno-plesne točke, v katerih Joaquin Phoenix in Lady Gaga docela izkažeta svoje pevske sposobnosti. In mimogrede, Harlequin, sveža plošča Lady Gaga, ki vsebuje pesmi iz tega filma v tradicionalnejših izvedbah, a zgolj z njenimi vokali, ne zmore niti kančka energije, ki jo izkažeta igralca v filmu.
Slika, ki najbolje ponazori podnaslov filma Norost v dvoje
Joker kot danska depra
Scensko glasbo za film je sicer ponovno ustvarila islandska skladateljica Hildur Guðnadóttir, ki je za prvi film prejela oskarja in ima glede na impresivno zvočno podobo tega filma veliko možnosti, da uspeh ponovi. Sta pa režiser Todd Philips in njegov soscenarist Scott Silver to pot zgodbo še bolj prilagodila skandinavski mrakobnosti, ki jo podaja skladateljičina glasba, saj je splošen vtis Norosti v dvoje skoraj bližje danskim dramam v slogu Larsa von Trierja kot pa novemu Hollywoodu sedemdesetih, iz katerih je črpal Joker.
V prvem delu filma, ki je tudi najzanimivejši, spremljamo Arthurjevo postopno drsenje v norost, ki ga Lee izdatno potencira. Na drugi strani ga skuša njegova odvetnica Maryanne ubraniti pred tem skozi zagovor, da je zaradi zlorab v otroštvu neprišteven. A tožilstvo trdi, da je Arthur Fleck mojstrski manipulator, ki si je izmislil alter ego Joker, da bi se skozi neprištevnost izmuznil pravici.
Za vizualno podobo filma je ponovno odgovoren Lawrence Sher, ki si je s prvim filmom že prislužil nominacijo za oskarja in je prišel daleč od začetkov v neodvisnem filmu.
Ali zmore Joker brez Batmana?
Medtem ko Arthurjevo postopno slovo od realnosti in Leejino vse svobodnejšo izražanje psihoz, ko se prelevi v Harley Quinn, določata tempo prve polovice, pa z začetkom sojenja vse skupaj upade, saj ponudi predvsem obnovo nekaterih dogodkov iz prvega filma, brez kakršnihkoli novih informacij ali perspektiv. Joker je bil namreč dovolj dobro narejen, da smo lahko denimo razumeli, kako dogajanje vidi Sophie, Arthurjeva soseda, s katero je obseden in ki jo ponovno igra Zazie Beetz, tako je dodatna razlaga v novem filmu skorajda žaljiva za gledalca, predvsem pa dolgočasna.
Glasbene točke se odvijajo v nekakšnem deljenem fantazijskem svetu, ki je videti precej bolj pisano od resničnega življenja.
Dodatna težava je mlačna prisotnost lika tožilca Harveyja Denta, ki še toliko bolj pride do izraza, ker sojenje sledi odličnemu prizoru z intervjujem. To je deloma posledica scenarija in režije, deloma pa tudi tega, da je Steve Coogan, ki igra novinarja, bistveno bolj karizmatičen od Harryja Lawteyja, ki igra Denta. In seveda večina publike ves čas samo čaka, kdaj mu bo uničilo levo stran obraza.
To pripelje do druge teme – ali Joker lahko obstaja v svetu brez Batmana? Prvi film je ponudil mladega Bruca Wayna, nadaljevanje Harley Quinn in Denta, pri čemer je Arthur Fleck/Joker ves čas prikazan kot produkt skorumpiranega sveta, ki ne skrbi za najranljivejše. A medtem ko je bil ta družbeno-politični komentar organsko vključen v Jokerja, pa nadaljevanje daje občutek, kot da se film trudi ponuditi bolj "batmanovsko" zgodbo, nakar občasno vanjo stlači še politično sporočilo.
Elementi socialne drame so skozi prikaz razpada družbenih varnostnih mrež osredotočeni na razmere v zaporu.
Ali je Joker: Norost v dvoje vreden ogleda?
Celovito gledano je Joker: Norost v dvoje dober film, saj je krasno posnet in srčno odigran, čeprav ga v drugi polovici tare nekonsistenten tempo. To velja tudi za zgodbo in sporočilnost filma ter razvoj likov. Seveda ne moremo spregledati, da gre za nadaljevanje, in gledalci, ki pričakujejo izkušnjo v duhu prejšnjega filma, bodo vsekakor razočarani, saj je Norost v dvoje nekaj povsem drugačnega, in to ne zgolj zaradi tega, ker je muzikal. A če parafraziram šalo s konca, s kontroverznim zaključkom Joker oboževalcem prvega filma servira, kar jim gre.
Stephanie Germanotta oziroma Lady Gaga je idealna za upodobitev takšne Harley Quinn.
Joker: Norost v dvoje (Joker: Folie à Deux)Režija: Todd Phillips
Igrajo: Joaquin Phoenix, Lady Gaga, Catherine Keener, Brendan Gleeson, Steve Coogan, Zazie Beetz, Harry Lawtey
Žanr: Triler, drama in muzikal
Dolžina: 138 minut
