Nedelja, 27. 8. 2017, 4.01
6 let, 5 mesecev
Igralka Lea Mihevc: Pri manekenstvu je veliko odvisno od sreče #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,03
6
Nase je najprej opozorila kot manekenka, ki se ji je uspelo prebiti v šov Modnih oblikovalcev Heidi Klum, zdaj pa je Lea Mihevc postala del ene najbolj gledanih serij, Ene žlahtne štorije. Igranje je sledilo manekenstvu in ga pravzaprav tudi izpodrinilo.
Lea Mihevc je ena od novih igralk nove sezone serije Ena žlahtna štorija: Mlade ljubezni, v kateri bo igrala mlado fotografinjo, ki raziskuje svoje korenine. Snemanje poteka že dober mesec in Leini dnevi so naporni, a zelo zanimivi, pravi. Igralstvo ji je namreč močno priraslo k srcu, celo tako zelo, da je začela na manekenstvo počasi pozabljati in se posvečati samo igri.
Kot manekenka je začela že pri 16 letih, tri leta kasneje je prvič odšla v Milano, pri 21 pa v New York, kjer si je nepričakovano nabrala največ manekenskih izkušenj. Nepričakovano zato, saj se je v Veliko jabolko sprva odpravila le na obisk k prijateljici, a je tam ostala kar štiri leta in pol. V tem času je dobila kar nekaj manekenskih del, eden od vidnejših je bil nastop v resničnostnem šovu Modni oblikovalci Heidi Klum, kjer je bila del skupine manekenk, ki jih tekmovalni oblikovalci potrebujejo za predstavitev svojih kreacij.
Po koncu šova, zaradi vse večje želje po igri, zaradi zapletov z vizo in ker je počasi čutila, da jo New York spreminja, se je odločila za vrnitev v Slovenijo.
Kako je bilo, ko ste si izkušnje nabirali v New Yorku?
Bilo je zelo hitro in zelo naporno. Pa zelo intenzivno! Odvisno je tudi od tega, s kom se družiš, kaj delaš ... meni se je namreč veliko dogajalo; bila sem v modnem svetu, hodila sem v šolo angleščine, šole igre ... veliko ljudi pride, veliko jih gre in vse se spreminja zelo hitro. Tudi na ulicah - imaš nek priljubljen lokal ali trgovino, pa prideš nazaj in ga ni več. Sprememba je tam stalnica.
Tam je drugačno življenje, ljudje se ne znajo ustaviti in se sprostiti, vse je zelo hektično, tekmovalno, bolj naporno. Nekatere to zelo žene, nekatere pač ne. Meni je bilo za tisto obdobje všeč, več stvari ko sem imela, bolj sem bila zadovoljna.
Vse to vas je nato pripeljalo do avdicije za šov Modni oblikovalci Heidi Klum?
V New Yorku sem imela agencijo, ki nam je urejala različne kastinge, med katerimi so imeli tudi tega. Takrat sem šla s pravim odporom, saj sem pričakovala malo morje punc in da me tako ali tako ne bodo izbrali. A sem šla in res se je nabralo veliko deklet, saj iščejo različna. Potem so me pa ... izbrali. Ampak mislim, da je šlo bolj za srečo in naključje.
Cela izkušnja je bila super, ni mi bilo žal. Bilo je zelo zabavno, ekipa je bila super, snemalni dnevi so bili dolgi, vidiš, kako televizija deluje tam. Glede na to, da je šlo za resničnostni šov, sem pričakovala, da bodo ustvarjali nepotrebno dramo, a so se zelo osredotočali na modne oblikovalce. Bila sem pozitivno presenečena.
Bilo pa je tudi čustveno naporno, saj se povežeš s temi oblikovalci, ki jim "pripadaš". Kasneje so me dodelili drugemu in je bilo kar čustveno, tudi osebno se zelo vživiš.
Ste spoznali tudi Tima Gunna (modni svetovalec, ki je poleg Heidi Klum velika zvezda šova, op. p.)?
Ja, on je pa res srček. Takoj si je zapomnil moje ime in me ves čas klical po imenu.
Ga je pravilno izgovarjal?
Ja! Vsi so si izgovarjavo zapomnili zaradi princese Leie (smeh).
Ste spoznali tudi Heidi?
Sem, a nje sicer ni bilo toliko v zaodrju. Je pa res lepa, kar ne moreš verjeti. Je zelo duhovita in simpatična, a z nami se je bolj družil Tim, ki nas je bolj spoznal na osebni ravni.
Omenili ste, da ste imeli bolj srečo, da ste dobili to delo in že Prisha Justinek Alfirev nam je povedala, da si mora manekenka čim prej dopovedati, da imajo oblikovalci že razdelano neko vizijo in da si ne smete jemati k srcu, če vas ne izberejo ...
Ja, tega se naučiš kar hitro, saj sicer ne preživiš oziroma se preveč obremenjuješ. Ne smeš jemati osebno in se moraš kar malo distancirati od tega, saj je definitivno veliko odvisno od sreče. Tako kot je rekla Prisha - oni že imajo neko predstavo, koga hočejo. Enako je pri filmih in reklamah. Oni že imajo svojo idejo in če ti to predstavljaš, si tam, če ne, pa pač ne. In to nima nobene zveze s tabo.
Ste vseeno imeli kakšne negativne izkušnje?
Definitivno. Recimo zavrnitve, ki so zelo netaktne, velikokrat te obravnavajo, kot da si objekt, kar naj bi bilo "normalno". Zanje si meso, nimaš nobene besede. Nekoč se mi je zgodilo, da si je stranka premislila in me niso več potrebovali, kar razumem, a oni so se pogovarjali, kot da me ni zraven. Vse lepo in prav, a način, kako so to izpeljali ... V manekenstvu je tako: ne bodo povedali tebi, ampak tvoji agenciji, oni pa potem tebi ... Prav to me najbolj moti - da te ne obravnavajo kot osebo, redki so ljudje v tem poslu, ki niso takšni, a obstajajo.
Zakaj ste zapustili New York?
Predvsem zaradi težav z vizo, prek katere lahko delam samo v manekenskih vodah, jaz pa sem se hotela preizkusiti še v igri in delati na tem. A kot kaže, sem tam naredila, kolikor sem lahko, nastopala sem tudi v nekih študentskih filmih, nič večjega. Viza me je začela precej omejevati in počasi sem čutila, kako me New York spreminja. Rada se sicer vračam, a tam ne bi živela.
Videli ste, kako televizija deluje v New Yorku, zdaj pa imate še vpogled v snemanje Štorije. Opazite kakšne podobnosti?
Dolgi dnevi, zelo zgodnje jutranje ure (smeh). In vsak dan, kar se čez nekaj tednov kar nabere in se že pozna na utrujenosti.
Koliko snemalnih dni Štorije imate zdaj za seboj?
Dober mesec, skoraj vsak delovni dan, od jutra do večera. Snamemo tako v studiu kot v Brdih.
Kako je trenutno videti vaš vsakdan, ko je tako naporen?
Vstanem ob petih, nekaj pojem, kava me čaka v studiu in sem ob šestih v maski. Potem grem na snemanje, na lokacijo - če gremo denimo v Brda, nam to vzame ves dan, ker se od tam se vračamo zvečer, okrog sedmih. Grem domov, kjer si moram pogledati scenarij za naslednji dan, nato se odpravim spat, ker moram naslednji dan spet vstati ob petih. In tako naprej vse do oktobra, novembra.
Se besedilo učite sproti?
Joj, mislila sem, kako se bom vsega tega lahko navadila in se vse naučila za teden vnaprej, a to sploh ne gre, saj lahko vse pomešaš. Nekako še iščem svoj sistem, a za zdaj se učim tako, da si čez vikend pogledam, kaj me čaka v naslednjem tednu, da vem, za kaj gre, točna besedila se pa učim dan prej. Sicer pa je vse zelo sproščeno, saj lahko marsikaj poveš s svojimi besedami, ni potrebno, da je do pike natančno in s knjižno slovenščino.
Kaj se vam zdi najtežje in kaj najlažje pri takšnem snemanju iz dneva v dan?
Najtežje mi je najti čas zase in se ne preobremenjevati, saj se mi zdi, da je z vseh strani ogromno informacij. Zame je vse zelo novo in skušam najti svoj sistem in ritem. To je nekaj, s čimer se spopadam. Pa vstajanje ob petih zjutraj, tudi to je najtežje (smeh, op. a.), jaz bi spala do 12. ure, če bi lahko. Najlažje pa ... zelo mi je fajn, da so me ljudje tako lepo sprejeli in da imam priložnost biti del tako super ekipe. Delo hitro postane zabava in potem je vse skupaj veliko lažje, tudi zgodnje jutranje ure.
Ste vlogo dobili prek avdicije?
Ravno sem bila v ZDA, ko so me poklicali na avdicijo, a se je nisem mogla udeležiti, ker sem bila pač v tujini. Dogovorili smo se, da jim pošljem videoposnetek, nato smo se slišali še prek skypa in to je bilo to.
Kako ste se pripravljali na vlogo?
Pogovarjala sem se s prijateljico fotografinjo, saj me je zanimal ta način življenja. Lotila sem se mini raziskovanja. Pogledala sem si tudi stare dele Štorije in like, s katerimi igram. Poskušala sem narediti čim več v kratkem času, odkar sem dobila vlogo, pa do začetka snemanja. Se pa priprave na vlogo nikoli ne končajo.
Bi lahko našli kakšne vzporednice med igralstvom in manekenstvom?
Mogoče kakšno malenkost. Če ne drugega, se znam zaradi izkušenj z manekenstvom precej hitro prilagoditi in vklopiti v neko delovno okolje.
Se še vedno ukvarjate z manekenstvom, vas še kaj vleče v te vode?
Vedno manj. Že zadnjih nekaj let ga skušam opustiti, a mi je predstavljalo vir zaslužka. Če bi pa lahko živela samo od igre, bi manekenstvo takoj opustila. Zdi se mi, da sem oddelala svoje, bilo je super, a sem nehala rasti. Vse je precej površinsko, je sicer fino, vendar rada delam na sebi, grem v globino in zato se zadnja leta skušam čim bolj oddaljiti od modnega sveta.
6