ocena filma
Sobota, 22. 11. 2025, 4.00
6 ur, 15 minut
Ocena filma Ida, ki je pela tako grdo …
Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Iz tega kadra je razvidna estetika filma, v zamaknjenem pogledu junakinj pa tudi eterični naravi filma, ki hodi po meji magičnega realizma. No, kljub eksperimentalnim koreninam režiserke ta ne pretirava s tovrstnimi prijemi. Judita Franković Brdar in Lana Marić sta odlični v glavnih vlogah.
Ko se Idina babica zgrudi na travniku, mlada deklica zapoje, in smrt, ki je prikazana kot folklorni element, odide, babica pa vstane nazaj. To je bistvo tega naslova, iskreno, enega najboljših filmskih naslovov sploh, a film skriva več presenečenj in krasnih trenutkov nekoliko nostalgičnega pogleda.
Film je priredba zgodb Suzane Tratnik, postavljenih v Prekmurje v sedemdesetih, in je zgodba o odraščanju ter mističnosti tega časa in doživetja. Glavna junakinja Ida živi na prekmurskem podeželju z očetom, mamo in babico, obiskuje šolo in si želi peti v zboru ter ugajati socialističnim idealom družbe.
Poglejte napovednik:
Čeprav je prikaz njenega življenja do neke mere idealiziran, pa ni niti najmanj rožnat. Oče je pijanec, ki najbrž nikoli ne bo zgradil hiše, ki jo obljublja, sošolke jo izločajo in zasmehujejo, šolska zborovodkinja jo maltretira. Ida skuša razumeti življenje in ga izboljšati, zato s prijateljico poskusita z molitvami Mariji in za trenutek se zdi, da se lahko tako uresničijo tudi njune najbolj drzne priprošnje.
Svet je večji
Vendar pa Marija ni talisman ali čudežna svetilka, kar pomeni, da mora obstajati kakšen drug razlog za te nerazložljive dogodke. Ta se skriva v uvodni sceni, omembi legende o čarovnicah, ki so živele v samotni hiši v gozdu in o tem, da je ena preživela, ko je hiša zgorela.
Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, se med zborovskim nastopom zagleda v nekaj izven kadra.
Film se nikoli ne postavi povsem na stran nadnaravnega, a skozi simboliko, metafore in neizrečeno vzpostavi prepričljive elemente magičnega realizma. Idina mati Ivana je tako prikazana kot tista, ki ne sodi v ta vaški svet, v ta propadajoči zakon, v to banalnost, ona je bitje, ki je tukaj zgolj našlo začasno zatočišče. In Ida se skupaj z njo zaveda, da je svet večji in tako ga v drugem delu filma tudi izkusita.
Odraščanje med njivami in na kolesu: slovensko podeželje v najpristnejši obliki.
Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo je celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, ki je do zdaj posnela več krajših, po večini eksperimentalnih in večkrat nagrajenih filmov. Ta podlaga v eksperimentalnem filmu je opazna tudi pri nevsakdanjih prijemih k prikazu zgodbe, preobratih in fokusu. Zgodba je še zmeraj linearna in v veliki meri klasično-pripovedna, a s povsem samosvojo senzibiliteto.
Kaj ti je zborovodkinja?
Zgodba o odraščajoči najstnici, ki je povrh vsega v zboru in soočena z religioznimi simboli, spominja na spomladi prikazani Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić in čeprav je treba priznati, da je nenavadno, kako smo dobili v istem letu dva filma s temi elementi, gre vseeno za povsem različna filma. Medtem ko je Kaj ti je deklica izpiljen umetniški film na ravni sodobne evropske kinematografije – o čemer priča tudi nominacija za evropsko filmsko nagrado –, je pričujoči film Ida, ki je pela … manj spoliran, a bolj divji in drznejši film, ki morda ne ponudi tako univerzalno evropske zgodbe, a zato nekaj bolj skrivnostnega, mističnega in edinstvenega.
Ida je center pozornosti sošolcev. Skoraj vsi mladi igralci so naturščiki, a se odlično izkažejo.
V glavni vlogi naslovne Ide prepriča Lana Marić, ki nosi cel film, odlična pa sta tudi Judita Franković Brdar kot njena mati Ivana in Matej Puc kot oče Stanko, ki se pojavi v zanj popolnoma neznačilni vlogi pijanca in nasilneža. Posebno omembo si zaslužijo tudi scenografija, kostumografija in lokacije, v katere se stranski igralci, med katerimi so številni naturščiki, odlično zlijejo.
Ali je film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali in zapeli z njo vreden ogleda?
Kot je razvidno iz recenzije, je ta film nekaj precej samosvojega in najverjetneje ne bo prepričal vsakega gledalca. Po drugi strani bodo tisti, ki se bodo prepustili njegovemu toku in načinu, nagrajeni s podobami in zgodbo, ki ostanejo dolgo po odhodu iz dvorane.
Že drugi slovenski film tega leta, v katerem je lik zborovodje antagonist – oziroma v tem primeru antagonistka.
Režija: Ester IvakičIgrajo: Lana Marić, Judita Franković Brdar, Matej Puc, Liza Muršič, Milena Stropnik, Mila Peršin, Petja Labović, Lara Maria Vouk.
Žanr: Drama
Dolžina: 109 minut
Preberite še:
