Vrtiček okoli drevesa

Priprave naj se začnejo pri drevesu, ki ga je, če se je preveč razraslo, najprej treba obrezati. Krošnjo razredčite tako, da bo svetloba z vseh strani prišla do popkov in hkrati nežno obsijala tla. Naslednji korak je kopanje jarkov, ki naj bodo globoki 25 centimetrov in oddaljeni pol metra od zunanjega roba krošnje. Na ta način bo vzpostavljen sistem samozalivanja, saj se voda pod drevesom zbira na dveh območjih, prvi vznožju debla in pod zunanjim robom krošnje, medtem ko je pod krošnjo zmerom suho. Najbolje je, da skupaj z rastjo drevesa premikate tudi gredico, ki bo tako vedno znova na najprimernejši razdalji od krošnje.

Za skopani jarek poznavalci priporočajo, da ga prekrijete s plastjo kartona, na to pa položite desetcentimetrsko plast snovi, bogate z dušikom, najbolje kompost ali preperel gnoj. Nad to nasujte prst, ki ste jo dobili ob kopanju. Po vrhu gredice, ki ste jo zasnovali, posujte plast materiala, to so lahko vejice, leseni sekanci, slama ali odrezano rastlinje. Pomembno je, da gre za elemente, bogate z ogljikovim dioksidom.

Ko ustvarite gredico, nanjo nikoli ne stopajte, robove lahko utrdite s plevelom. Za dostopanje naredite potke oziroma po tleh položite ploske kamne ali kroge iz nažaganega debla, po katerih boste lahko dostopali do zakladov, ki bodo poganjali v zemlji.

Rastlin ne izbirajte naključno Vrtiček zasadite z rastlinami, ki dosegajo različne višine, tako da boste lahko izkoristili čim več prostora, na majhni površini pa poskrbeli za poln pridelek. Ko razmišljate o tem, kaj boste posadili, je treba upoštevati, katere izmed rastlin rade rastejo v neposredni bližini in kakšne plodove dajejo. Ne izbirajte jih naključno.

Graham Bell v knjigi Permakulturni vrt na primer svetuje, da v vrtiček okoli drevesa posadite fižol, ki bo zasedel navpični prostor ob drevesu. Njegova lastnost je tudi, da veže dušik v tla, s čimer pomaga pri zagotavljanju hranilnih snovi drugim rastlinam.

Poleg tega poznavalec pravi, da žametnice niso samo lepe cvetlice živih barv, temveč tudi koristne. Njihovi cvetovi in listi vsebujejo veliko vitamina E, zato jih lahko pripravljate v solati večji del leta. Koristne so tudi zato, ker njihovi izločki iz korenin odvračajo škodljive majhne črve in tako varujejo še preostale rastline.

Čebula prav tako zagotavlja kakovostno območje za rast korenin. Njena uporaba je več kot znana. Dobra izbira, ki je prav tako iz roda lukov, je lahko tudi drobnjak. Ta bo, ko ga boste porezali in uporabili za kuho, spet zrasel.

Barbica je trajnica, ki jo lahko pozimi uporabljamo za solato. Krebuljico prav tako, njena prednost pa je, da njeni cvetovi privabljajo koristne žuželke.

Po želji in možnostih lahko gredico razširite še okoli drugega drevesa in nastal bo vrt ovalne oblike. Če drevesa še nimate, ga lahko posadite in tako novo gredo načrtujete okoli mladega drevesa.