stanovanja
Torek, 2. 1. 2018, 16.44
6 let, 8 mesecev
Stanovanje v Mariboru so prenovili s skoraj nič sredstvi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,58
2
Trojica ustvarjalcev, združenih pod imenom Trash Design, je povezana z danes vse bolj aktualnimi postopki notranjega oblikovanja, kot so predelava in ponovna uporaba. Zanimajo jih eksperiment z materiali, obrtniška znanja in predvsem to, da zavrženemu dajejo ponovno vrednost. To pa počnejo na zelo prepričljiv način.
Ko se z arhitektko in oblikovalko Katjo Keržan ter menedžerjem in kreativcem Jurijem Vahtarjem, del ekipe je tudi arhitekt in oblikovalec Aleš Zorko, usedemo za Trash Designovo veliko jedilno mizo s črnim masivnim železnim okvirjem, postavljeno v stanovanju v središču Ljubljane, pogovor najprej steče o njihovih začetkih.
Pod stekleno površino je namreč instalacija iz približno 250 črno pobarvanih in ukrivljenih žlic. Te so različnih velikosti in izvedb in iz različnih časovnih obdobij. Dobili so jih iz raznih virov, vendar pretežno iz Ljubljane. "Gre za del pribora, s katerim so nekoč jedli tukajšnji meščani," pravi Jurij Vahtar v prenovljenem ljubljanskem staromeščanskem stanovanju, kjer so del notranje opreme tudi njihovi kosi.
Arhitektka in oblikovalka Katja Keržan ter menedžer in kreativec Jurij Vahtar iz Trash Designa, trojice ustvarjalcev, ki iz zavrženih predmetov oblikuje nove kose notranje opreme. Jedilna miza in lestenec nad njo ekipe Trash Design sta del notranje opreme v stanovanju na Cankarjevem nabrežju.
Stanovanja za turiste
Jedilna miza in lestenec nad njo ekipe Trash Design sta del notranje opreme v stanovanju na Cankarjevem nabrežju, poimenovanem Ivan veliki. Ob tem sta pod taktirko arhitekte in oblikovalke Ane Gruden na isti lokaciji nastali še dve notranji zasnovi v staromeščanskih domovanjih, ki jih kot Apartmaji Tromostovje oddajajo turistom. Predelavo iz enega velikega v tri
Pod predelavo iz enega v tri stanovanja na Cankarjevem nabrežju se podpisuje arhitekt Gašper Demšar, pod njihovo funkcionalno zasnovo in interjer pa arhitekta Ana Gruden. Na fotografiji je eno od treh apartmajev namenjenih oddajanju turistom. Pod predelavo iz enega v tri stanovanja na Cankarjevem nabrežju se podpisuje arhitekt Gašper Demšar, pod njihovo funkcionalno zasnovo in interjer pa arhitekta Ana Gruden. Na fotografiji je eno od treh apartmajev namenjenih oddajanju turistom in postelja, ki so jo naredili v studiu Trash Design..
stanovanja je naredil arhitekt Gašper Demšar, pod njihovo funkcionalno zasnovo in interjer pa se podpisuje Ana Gruden.
Notranje prostore arhitektka rada oblikuje svobodno, da lahko novi elementi vanje še vedno vstopajo ali iz njih izginjajo. V tem primeru gre predvsem za pripovedni interjer, saj gre za neznane in kratkotrajne uporabnike. "Zato mora biti prostor veliko bolj nasičen, poseben in na tak način tudi zapomljiv. Prav tako smo z notranjim oblikovanjem vnesli to, kar je značilno za Ljubljano," o kontekstualiziranju interjerja pravi arhitektka Ana Gruden. Za opremo stanovanj je izbrala dela različnih avtorjev, ki so ji všeč, umetniško pa je največje med stanovanji nadgradila še s povabilom Mateja Andraža Vogrinčiča, ki je v dnevni sobi s čolni na steni in knjižno omaro kot skulpturo naredil svojo intervencijo.
Žlica kot svečnik, držalo za kabel ali obešalnik
Žlice se pogosto pojavijo pri trashistih, kot si pravijo mladi kreativci, vendar v različnih vlogah. Uporabili so jih že za nosilce za kable, kot dekoracijo v kuhinji, za svečnik in obešalnik. Njihova kreativna sila Katja Keržan jih ima namreč zelo rada, prav z njimi pa se je začela tudi njihova trajnostna oblikovalska dogodivščina.
Ob srkanju juhe s staro babičino žlico so namreč začeli razmišljati o še drugih možnostih uporabe jedilnega pribora. Ob tem se je odprlo široko polje za iznajdljive poti predelave in ponovne uporabe že obstoječih in zavrženih stvari, so svoja izhodišča v simpatično zgodbo zapakirali oblikovalci iz Trash Designa.
Pod stekleno površino jedilne mize je instalacija, oblikovana iz približno 250 črno pobarvanih in ukrivljenih žlic. Te so različnih velikosti in izvedb in iz različnih časovnih obdobij. Dobili so jih iz raznih virov, vendar pretežno iz Ljubljane. Ob mizi so legendarni stoli Mosquito (Rex Kralj).
Želja po stvarnem
"Začeli smo kot združba posameznikov, ki smo veliko časa presedeli za knjigami in računalniki ter si zato želeli narediti nekaj stvarnega," pripoveduje Jurij Vahtar. "Z Alešem sva bila takrat še kot študenta arhitekture naveličana zgolj virtualnih prostorov, ki so ostajali na idejni ravni," dodaja Katja Keržan. Povezale so jih še družinske tradicije, saj je vsak od njih potomec obrtnikov.
V družini Katje Keržan je že tretja generacija povezana s čevljarstvom. Njen dedek je imel delavnico nekoč celo v ljubljanski Nami, kasneje pa jo je odprl v Litiji, kjer zdaj dela ustvarjalkin stric. Jurij Vahtar je iz družine, v kateri so že sto let kovači, stari starši Aleša Zorka pa so bili v začetkih podjetja za montažne hiše Marles.
V ekipi Trash Design so zapriseženi uporabi elementov, ki sami po sebi, na primer razbiti lestenec, nimajo dodane vrednosti. To ustvarijo sami.
Oblikovalce je tako ob zanimanju za eksperimente z materiali povezalo tudi spoštovanje obrti. Ob notranji opremi so se lotili tudi oblikovanja torbic.
Stanovanje z "nič" sredstev
Njihov prvi projekt je bila prenova stanovanja v Mariboru. Vila Lent so ga poimenovali, zasnovali pa so ga le z lastnimi rokami in znanjem. Ker za notranjo opremo praktično ni bilo sredstev oz. zelo malo, so se znašli znotraj omejitev.
Posteljo so naredili iz starih palet, omare iz rabljenih lamel, stene pa so prelepili z obdelanim časopisnim papirjem. To so le nekateri izmed uporabljenih postopkov ponovne uporabe.
Žlice se pogosto pojavijo pri trashistih, kot si pravijo mladi kreativci, vendar v različnih vlogah. Uporabili so jih že za nosilce za kable, kot dekoracijo v kuhinji, za svečnik in obešalnik. Zdaj kot osrednji del mize.
Unikatni in dolgoživi kosi notranje opreme
Naročila za njihove zasnove so se nato kar vrstila, vsako pa je prineslo nove prilagojene in kreativne ter okoljsko angažirane kose.
"Nismo privrženci hitre potrošnje," poudarja Katja Keržan in dodaja, da lahko predelava zavrženih stvari vzame veliko več časa, kot proizvodnja novega cenovno dostopnega pohištva.
Vendar pa gre v primeru predelanih elementov za unikate, pogosto izdelane tudi s specifičnimi obrtniškimi postopki, kar je povezano tudi s stroški. "Zato so ti lahko dražji, vendar tudi dolgoživi," izpostavi sogovornica. Prek predelanih stvari trashisti v obtok vračajo elemente notranje opreme, ki jih posamezniki lahko uporabljajo vse življenje, so prepričani.
Nova luč iz starega razbitega lestenca.
Vsega ni smiselno predelati
Katja Keržan za njihovo prakso pravi, da jo spremlja ozaveščenost, pa tudi strast do tega, da iz obstoječega predmeta ali oblike narediš nekaj drugega, novega, nadgrajenega. Pomembno se ji zdi,
Unikatno, okoljsko angažirano eksperimentiranje z materiali in spoštovanje obrti so osrednje poteze delovanja oblikovalske ekipe Trash Design.
da ljudje, preden kaj zavržejo, pomislijo, ali bi to lahko kako drugače uporabili. Veliko stvari je z vložkom časa in malo sredstev precej preprosto predelati, so prepričani ustvarjalci. Pozivajo še, da stare stvari, namesto da jih odvržemo v smeti, predamo Centrom ponovne uporabe.
Vendar pa, kot pravi Katja Keržan, vsega ni smiselno predelati. "Na primer aluminijaste pločevinke, saj jo je mogoče odlično reciklirati. Za nekatere stvari pa se je treba vprašati, kakšna je poraba energije v procesu njihove predelave."
V ekipi Trash Design so zapriseženi uporabi elementov, ki sami po sebi, na primer razbit lestenec, nimajo dodane vrednosti. Katja Keržan, Jurij Vahtar in Aleš Zorko jo ustvarijo.
2