Torek,
17. 2. 2015,
18.47

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

nepremičnine nepremičnine Slovenci stanovanje dom Frano Toš

Torek, 17. 2. 2015, 18.47

8 let, 8 mesecev

Sanjske nepremičnine Slovencev? Tiste, ki si jih lahko privoščimo.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Ideal Slovencev ni več za vsako ceno imeti svojo hišo. Strah nas je vlagati v zidove. Iščemo možnosti, da živimo na svojem, ne pa da gradimo za potomce.

V Sloveniji je dobrih 850 tisoč stanovanjskih nepremičnin, med temi je dobrih 500 tisoč hiš, večstanovanjskih hiš pa skoraj 25 tisoč.

Podatki Geodetske uprave kažejo, da smo Slovenci največ, kar 27 tisoč nepremičnin, zgradili leta 1980. Za primerjavo: lani so lastniki prijavili le dobrih 2.200 novogradenj.

Povprečen slovenski dom meri med 60 in 80 kvadratnih metrov Večinoma Slovenci živimo v dvo- ali trisobnih stanovanjih, večina pa je velika med 60 in 80 kvadratnimi metri. Povprečna površina stanovanj, če upoštevamo tako hišna kot blokovska stanovanja, slabih 130 kvadratnih metrov.

Med državami Evropske unije ima po podatkih Eurostata prav Slovenija največji delež ljudi, ki živijo v samostojnih hišah. Takih je 69 odstotkov vseh prebivalcev.

Slovenci tradicionalno zelo cenimo lastništvo nepremičnin, meni direktor nepremičninske hiše Interdom Frano Toš. Pojmovanje, kaj je za nas sanjsko domovanje, pa se spreminja s časom, v katerem živimo.

Še pred šestimi, sedmimi leti smo sanjski dom dojemali drugače kot danes. Pred krizo smo se počutili bolj varno, lažje smo se odločili za nakup nepremičnin. Večje in prostornejše je bilo tudi boljše.

Med krizo smo postali bolj racionalni Danes v prostornih objektih vidimo nasprotno: visoke stroške vzdrževanja in energije, opreme in bivanja nasploh. Postali smo bolj racionalni, meni Toš in dodaja, da se spreminja tudi miselnost premožnejših. Ti svojega premoženja ne želijo več kazati z luksuznimi nepremičninami.

Velika stanovanja, posesti in hiše so še pred nekaj leti kazale na naš uspeh, danes pa tudi bo načinu bivanja vse bolj postajamo podobni Skandinavcem. Na severu so hiše skromne in preproste, po njih ne moremo sklepati o premoženju lastnikov. Hiša tam ne simbolizira statusa, temu smo vse bližje tudi mi.

Včasih je bila slovenski ideal velika hiša za več rodov Slovenci smo svoja občutja dolgo vezali na lastništvo, v današnjih ekonomskih razmerah je to vse bolj tvegano. Še pred 20 leti smo svoj denar vlagali v nepremičnine; naš ideal je bila velika hiša, v kateri bodo lahko živeli tudi naši otroci. Če je denar ostajal, smo zgradili še počitniško hišo. Gradnja hiše je pomenila naložbo tudi za prihodnji rod, je prepričan Frano Toš, ki trdi, da so velike stanovanjske hiše danes relikt.

Mladi so se raje preselili na svoje, starši pa so ostali sami v veliki, neizkoriščeni hiši. "Takšne hiše danes tudi težko prodamo, zato pogosto ostajajo prazne."

V zadnjih letih je upadla kupna moč, kupci pa so tudi vedno bolj previdni. In tudi kritični, poudarja nepremičninski posrednik. Za svoj denar želimo čim več.

Spreminjajo se tudi potrebe, želje in pričakovanja kupcev. "Stanovanja, ki so bila na primer zgrajena pred več desetletji, danes ostajajo neprodana. Pa ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker so napačno zasnovana za življenjski slog sodobnega človeka," opozarja Frano Toš.

Sodobni kupec išče praktičnost in energetsko učinkovitost Danes je na prvem mestu funkcionalnost stanovanja, torej praktična razporeditev prostorov. Pomembna je tudi lokacija, veliko damo tudi na umeščenost stanovanjskega objekta v širši prostor. Vedno bolj se obračamo navzven, v sozvočje z okoljem, iščemo lepe razglede in bližino zelenja.

Pozorni smo tudi na energetsko učinkovitost, stroške vzdrževanja. Pripravljeni smo torej plačati več, saj potem v prihodnjih letih prihranimo pri vzdrževanju. Tu pa se pojavi tudi razkorak, poudarja Toš. Želimo vse bolj kakovostno zgrajena in energetsko učinkovita stanovanja, ne sprejemamo pa cene, za katero so na voljo.

Neprivlačne so starejše gradnje – pa čeprav so za nakup ugodnejše Kakovostne enote na kakovostni lokaciji je zlahka prodajo tudi po tri tisoč evrov na kvadratni meter, medtem ko lahko cenovno ugodnejša stanovanja (na primer za 1.400 evrov na kvadratni meter) ostajajo neprodana, če gre za starejše gradnje v neprivlačnih soseskah. Kupci vedo, da bodo tudi po nakupu veliko denarja namenili prenovi, višji pa bodo tudi mesečni stanovanjski stroški.

Sanjska stanovanja so tista, ki si jih lahko tudi privoščimo Po izkušnjah Frana Toša so danes sanjska stanovanja za Slovence tista, ki si jih lahko privoščimo, da si v njih lahko ustvarimo prijeten dom. Tako predvsem mlade družine iščejo ugodne možnosti za nakup svojega doma, saj je zanje bolj kot luksuzna oprema pomembno to, da so na svojem.