Otroška soba ni le prostor, kjer spi otrok

Ko se partnerski zvezi pridruži še otrok, je treba razmišljati o njem kot o enakopravnem članu družine, ki potrebuje svoj prostor za spanje, igro, zasebnost. Zato le razmislimo, kakšna soba bo zadostila otrokovim potrebam glede na starostno obdobje.

O tem smo se pogovarjali z arhitektko Tino Kunej, ki je sistematično pristopila k opremljanju sob za naše najmlajše. "V mislih imejmo dejstvo, da je soba večfunkcijski prostor, ki je namenjen tako spanju, igri kot tudi učenju v poznejšem obdobju, ko gre otrok v šolo." Oprema mora biti takšna, da se lahko kombinira v različne sestave in ustrezno nadgrajuje po starostnih obdobjih.

Po veljavnih tehničnih predpisih in normativih za načrtovanje prostorov za otroke mora imeti pohištvo zaobljene robove in vogale, težko in visoko pohištvo pa mora biti pritrjeno na tla, steno ali strop, saj otroci v svojem gibalnem razvoju radi plezajo, kjer je priložnost. Vemo pa tudi, da nadobudneži pogosto padejo, kaj polijejo, zato razmišljajmo o neobčutljivih materialih, na oblazinjeno pohištvo, na nedrsečo podlago tal in na pralne materiale.

Vrsta opreme, ki jo otrok potrebuje

Vse pohištvo naj bo po dimenzijah prilagojeno otrokovi starosti. Predvsem sta pomembni višina in teža, da jih otrok lahko poljubno premika. Za opremo otroške sobe je najbolje kupiti pohištvo iz čim bolj naravnih, kakovostnih materialov. Proizvajalec naj zagotavlja, da pri izdelavi niso uporabili zdravju škodljivih snovi.

Miza in stoli naj bodo lahki za premikanje, saj otrok pogosto zaradi igre spreminja prostor. Garderobne omare so nižje, visoke so toliko, da lahko otrok doseže stvari tudi na najvišji notranji polici, ponavadi so tudi ožje. Če zmanjkuje prostora, so stenske police praktična rešitev, vendar je treba pomisliti na varnost. Police naj bodo bolj kot običajno pritrjene, da se otrok ne bi na njih naslanjal, opiral, oprijemal, plezal. Prav zato je pomembno, da na njih vse doseže, da mu preprečimo opiranje.

Zibka, posteljica in postelja … nekako tako si sledijo tudi po velikosti, čeprav lahko iz praktičnih razlogov zibko, ki pride v poštev prvih nekaj mesecev po rojstvu, tudi izpustimo, pomembno je le, da otroku z varnostno ograjo preprečimo padec iz postelje. Zaradi razvoja mora biti ležišče kakovostno, saj je to čas intenzivne rasti. Posteljno dno naj bo zračno, da se ležišče hitreje posuši, če otrok ponoči moči posteljo. Če si sobo delita dva otroka, lahko zagato ne dovolj velikega prostora rešujemo s pogradom, s posteljo, ki ima spodaj predale ali dodatno ležišče, ali celo s posteljo, nad katero je pohištveni most. Ko bo otrok večji, bo večja tudi njegova potreba po druženju s prijatelji. Takrat bo postelja dobila tudi vlogo kavča.

Nekje do drugega ali tretjega leta stoji v otroški sobici tudi previjalna miza. Standardna mera je dolžina 100 centimetrov, širina 70 in višina 85 centimetrov. Predvidimo tudi prostor za pleničke in potrebščine, ki jih potrebujemo pri previjanju, pogosto je odlagalna površina kar del previjalne mize.

Kakšen naj bo prostor?

V prostoru naj bo možno spreminjati temperaturo, saj različne aktivnosti zahtevajo drugačno. Vemo, da se otrok hitro prepoti in segreje, zato je idealna temperatura prostora, kadar je igra najbolj živahna, od 18 do 19 stopinj Celzija (skakanje, plezanje, ples …). Za bolj umirjeno igro, branje in učenje je ustrezna temperatura med 20 in 22 stopinjami Celzija dovolj, za nego najmanjših pa 23 ali raje še malenkost več. Osvetlitev prostora je iz dveh virov: iz naravne svetlobe in umetne. Pri naravni razmislimo o zaščiti, ko bomo opremljali prostor. Poskrbimo za osenčenje tako, da zmontiramo zavese, žaluzije ali kaj podobnega, da se otroku ne bo bleščalo v oči, posebej pri pisalni mizi. Prostor naj bo enakomerno osvetljen (indirektna ali razpršena svetloba), najbolje je, da je glavni vir svetlobe na sredini stropa. Stoječe svetilke niso primerne za otroško sobo, saj jih pri igri še prehitro prevrnejo. Svetila naj bodo na stropu in stenah, pisalno mizico pa opremite z namizno. Pohištva ne postavimo tik pred okno, da ne zastiramo dnevne svetlobe. Vse električne kable spnimo in odmaknimo, da se ne bo otrok spotikal ob njih. Zmanjšajmo vatno moč sijalk, da zmanjšate nevarnost opeklin, pazimo pa tudi, da nikoli ne pustimo v vtičnici priključene svetilke brez sijalke.

Tudi barve so pomembne, ne samo na stenah, temveč tudi pri pohištvu, posteljnini, dodatkih … Kakšne? O tem bi se dalo razpravljati na dolgo in široko, vendar ni odveč omeniti psihologije barv glede na to, kakšen je po naravi vaš otrok. Upoštevajte tudi, da za počitek potrebuje barve, ki so umirjene (rdeča stimulira in zato zagotovo ne sodi na zid ob postelji). Dodatki so nepogrešljiv del vsake sobice, ki ji vdihnejo dušo. Na primer škatle so nepogrešljiv pripomoček, v katere otrok sam sproti hitro pospravi igrače ali šolske potrebščine. Tudi v zaprti omari lahko marsikaj lepše pospravi v njih, vendar tako, da jih doseže. Igrivi dodatki pa so predvsem za popestritev prostora ali veselo vzdušje, to so na primer nočne lučke v obliki priljubljenih figuric iz risank, v obliki lune, koš za umazano perilo npr. v obliki žabice, stenske nalepke, mobile …