Naj na vrtu zadiši po sivki

Sivka ali lavanda je sredozemska rastlina, zato ji je treba nameniti sončno rastišče z odcednimi in revnimi tlemi. Gnojena zemlja rastlini ne godi, dobro ne prenaša niti vlažnih tal. Ustreza ji mešanica revnega komposta, vrtne zemlje, drobnega kamenja in grobega peska. Pri izbiri sadike se je dobro posvetovati s poznavalci rastline, saj nekatere sorte celinskih zim ne bodo preživele. Za najbolj odporno proti mrazu velja ozkolistna sivka.

Lavando lahko posadimo na gredice ob različne trajnice, lepo se poda k okrasnim travam. Primerna je tudi za sajenje na robovih gredic, na primer ob visokih grmih vrtnic. Lahko pa se odločimo in rastlino posadimo v večji lonec, v tem primeru jo vsako spomlad presadimo v svež substrat, tako bo lepše cvetela. Za posode je najbolj primerna trpežna sivka, ki zraste do 40 centimetrov visoko.

Poleti porežemo cvetoča stebla

Za polne sivkine grmičke je pomembno obrezovanje. Spomladi, marca ali aprila, je čas za glavno obrezovanje. Takrat odrežemo približno eno tretjino rastline, pri tem pa pazimo, da ne zarežemo v star les in da pustimo na njej nekaj listov, iz katerih bodo pognali novi. Drugo obrezovanje je na vrsti ob koncu cvetenja, kar je avgusta in septembra. Stebla porežemo kakšnih deset centimetrov pod cvetovi. Odrezana stebla posušimo, iz njih lahko naredimo suhe šopke ali jih oskubimo ter v omarah uporabimo proti moljem.

Da bo cvetoče vso sezono

Z izbiro različnih vrst sivke lahko zagotovimo, da bodo vijolični cvetovi s pomirjajočim učinkom prisotni skozi vso sezono. Najprej cveti francoska sivka, ki jo spoznamo po socvetjih, podobnih ananasu, na katerih se razvijejo temno vijoličasti cvetovi. Rastlina cveti od štiri do pet tednov. Francoski sledi cvetenje angleške sivke, zadnji pa bodo zacveteli križanci med dvema vrstama. Gre za rastlino, ki dobro prenaša vročino in sušo, največ pa je najdemo na provansalskih poljih.