Petek, 28. 4. 2017, 15.51
6 let, 7 mesecev
Litostrojsko mesto v mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5
21
Litostrojsko naselje je eno izmed povojnih stanovanjskih ljubljanskih sosesk, ki so začela nastajati ob porastu prebivalstva v mestu. Zasnovano je bilo kot mesto v parku.
Danes Litostrojsko naselje zaradi človeškega merila, odprtih površin in predvsem obsežne zazelenitve zunanjega prostora velja za dragoceno urbanistično dediščino.
Industrijska stanovanjska soseska je bila zasnovana kot vrtno mesto.
- Gradnja tovarne Litostroj: kako je nastal ljubljanski simbol novih časov
- Kako so tovarne za vedno spremenile Ljubljano in njene prebivalce
S ciljem ohraniti njegovo zasnovo je na mestni občini pred časom nastala tudi zloženka kot vodilo za posege stanovalcev, lastnikov in upravnikov v njene zunanje prostore in arhitekturo. Ob tem je zapisana tudi kratka zgodovina te ljubljanske soseske, ki nas vrača v povojno obdobje, čas industrializacije in urbanizacije mesta.
Zelene zunanje površine so dragocenost Litostrojske soseske.
Prva povojna soseska
Litostrojsko naselje je edino stanovanjsko naselje, ki je bilo zgrajeno v prvem obdobju povojne prenove. Med letoma 1947 in 1951 so v prvi fazi nastanka Litostrojskega naselja po načrtih arhitekta Eda Mihevca zgradili tipske stanovanjske bloke in samski dom. Že ob začetku so vanj umestili tudi trgovine in druge osnovne servise.
V šestdesetih letih so sosesko še dograjevali z novimi bloki, vrstnimi hišami, zgradili so tudi šolo in vrtec, kar je bilo že del prvotnega načrta. Na tak način je nastala dokaj infrastrukturno celovita soseska, ki odgovarja na vsakodnevne življenjske potrebe.
Osnovna šola Hinka Smrekarja, ki je po načrtih arhitekta Emila Navinška nastala leta 1959.
Bloke so postavili v smeri zemljiške parcelacije nekdanjih poljedelskih površin na tem območju, v smeri sever – jug. Investitorja v tej gradnji sta bila dva. Severni del je zgradila tovarna Litostroj za svoje delavce, južnega pa mestni ljudski odbor.
Arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije: Prostovoljno delo v Šiški in Litostroju leta 1947
Prvi zazidalni načrt
Prvi zazidalni načrt za Litostrojsko naselje so naredili študentje na seminarju Edvarda Ravnikarja na ljubljanski arhitekturni fakulteti, kjer so se opirali na švedske primere in snovali premisleke o načrtovanju mesta na osnovi koncepta soseske. To je Ravnikar s svojimi sodelavci v začetku 50. let na podlagi ameriških in skandinavskih razmislekov opredelil kot mestno enoto, ki je razdeljena na javne in zasebne stavbe, prometno mrežo in rekreacijske ter zelene površine.
Narejena je za pet tisoč prebivalcev, kar še zmeraj omogoča osebne stike in pomeni tudi zmerno oddaljenost od vseh delov soseske. Razdeljena je na četrti, od tristo do tisoč prebivalcev, vsaka od teh enot pa še na sosedstva, katerih središče je igrišče, celotna soseska pa je zgrajena okrog vrtca, šole in trgovine. Prek zasnove prostora je bil tako vzpostavljen tudi družbeni scenarij posameznih bivanjskih enot v mestu.
Stanovanjski predel je potopljen v zelenje, s tem pa tudi odmaknjen od prometa in od cestnega hrupa.
Generalni urbanistični plan Ljubljane (GUP, 1965) je sosesko definiral kot osnovni element organizacije mesta, ki teritorialno ustreza družbenopolitični enoti stanovanjske oz. pozneje krajevne skupnosti. Soseska je postala prostorska enota stanovanjske skupnosti, krajevne skupnosti pa so tej dale še organizacijsko in upravno obliko.
Ob tovarni tudi stanovanja za delavce
Nastanek Litostrojskega naselja je neposredno povezan z ljubljansko tovarno Litostroj, ki je bila največja v mestu tako po številu zaposlenih kot po območju, ki ga je zasedala. Po tem, ko jo je ustanovila republiška vlada, se je delo v njej začelo 1. septembra 1947.
Zagon tovarne Litostroj je vplival na širši fizični in simbolni prostora mesta. Ob tem, ko so bile zgrajene nove ulice, med njimi Litostrojska, je nastala tudi stanovanjska soseska. Gradnja domovanj za delavce je bila namreč ena od širših družbenih vlog povojnih tovarn. Industrijska podjetja so ob tem investirala tudi v gradnjo kulturnih in športnih objektov. Kino je na primer v Litostrojskem naselju nastal leta 1962.
Otroško igrišče kot eden od pomembnih elementov stanovanjske soseske.
Tako so ob industrijskem kompleksu po načelih modernega urbanizma zgradili mesto v parku. Bogata zazelenitev površin med zgrajenim okoljem, ki je pod stavbami na pilotih in ki so jih kasneje zazidali, prehajala druga v drugo in tako oblikovala povezani zunanji prostor, je s temi značilnostmi zagotovila kakovostno bivalno okolje.
Ti objekti so bili zasnovani po načelih, zapisanih v Atenski listini, je navedeno v zloženki o Litostrojskem naselju. Ta je predvidela stavbe na pilotih z ravnimi strehami s terasami, horizontalnimi pasovi okenskih odprtin in asketsko oblikovane fasade. V notranjosti pa naj bo kakovost bivanja zagotovljena z velikimi prostori, visokimi stropi in dostopom naravne svetlobe
Iz arhiva Muzeja novejše zgodovine: Gradnja v Ljubljani leta 1947
Zunanji zeleni prostori
Litostrojski kompleks je bil razdeljen na več programskih, s tem pa tudi prostorskih območij, in sicer na proizvodno, stanovanjsko in rekreacijsko.
Litostrojska cesta, ki je nastala ob gradnji tovarne.
O tem ljubljanskem naselju, Litostrojskem naselju, kot so ga poimenovali, je arhitektka Sonja Ifko s fakultete za arhitekturo zapisala, da je šlo za ambiciozen industrijski kompleks socialistične države. Ifkova se ukvarja z industrijskimi objekti v katalogu ob začasni razstavi v ljubljanskem mestnem muzeju o industrializaciji Ljubljane z naslovom Nova doba prihaja: Industrija-delo-kapital, ki je na ogled do 21. maja.
Zelene površine v stanovanjskem naselju.
"Kljub skromnim povojnim razmeram je načrtovalcem uspelo realizirati številne inovativne konstrukcijsko-arhitekturne pristope v proizvodnem kompleksu, ki so ga zasnovali kot industrijsko mesto v zelenju. Pri zasnovi naselja so sledili takrat aktualnim smernicam modernizma, da bi zagotovili boljše življenjske pogoje čim širšemu krogu zaposlenih," je arhitekta še zapisala o kontekstu nastajanja soseske, še danes umeščene v industrijsko cono mesta.
Galetov blok arhitekta (1964-65) Iva Spinčiča in kipov Zdenka Kalina in Karla Putriha.
21