Gradnja tovarne Litostroj: kako je nastal ljubljanski simbol novih časov

Letos mineva 70 let, odkar je v Ljubljani po vojni začelo obratovati največje industrijsko podjetje. Litostroj je bil pred pol stoletja največja ljubljanska tovarna, dogodek pa je bila že njegova gradnja.

Letos mineva 70 let, odkar je v Ljubljani po vojni začelo obratovati največje industrijsko podjetje, graditi so ga začeli leto prej.

Letos mineva 70 let, odkar je v Ljubljani po vojni začelo obratovati največje industrijsko podjetje, graditi so ga začeli leto prej. Foto: neznan, hrani: MNZS

"Danes se že dviguje del zgradbe za livarno. (…) Posebno pozornost zbudi velikanski žerjav, ki pa še ni v obratu. Po osvoboditvi je namreč počival v zabojih, potoval je celo na Primorsko, a obratoval še nikjer. Nastale so težave, ker manjkajo nekateri deli, tir in načrti za sestavo, vendar bo žerjav v prihodnjem tednu že lahko stegoval svoje dolge roke po stavbišču," s prav temi podrobnostmi o premieri uporabe delovnega stroja, ki so ga pripeljali z drugega konca republike, je začetke gradnje industrijskega podjetja Litostroj leta 1946 spremljal zapis v tedniku Tovariš.


Preberite še:

-> Ljubljanske tovarne nekoč: Nova doba prihaja
-> Kako so tovarne za vedno spremenile Ljubljano
-> Tovarne, ne le kraji produkcije, temveč tudi prostori oblikovanja družbe


"Danes se že dviguje del zgradbe za livarno. (…) Posebno pozornost zbudi velikanski žerjav, ki pa še ni v obratu ..." so leta 1946 z zapisom v tedniku Tovariš spremljali gradnjo največje ljubljanske tovarne druge polovice prejšnjega stoletja. Litostroj so ustanovili leto po vojni, septembra 1947 pa so že zagnali stroje v njej (na fotografiji: Prvi objekt nove tovarne, 6. oktober 1946). "Danes se že dviguje del zgradbe za livarno. (…) Posebno pozornost zbudi velikanski žerjav, ki pa še ni v obratu ..." so leta 1946 z zapisom v tedniku Tovariš spremljali gradnjo največje ljubljanske tovarne druge polovice prejšnjega stoletja. Litostroj so ustanovili leto po vojni, septembra 1947 pa so že zagnali stroje v njej (na fotografiji: Prvi objekt nove tovarne, 6. oktober 1946). Foto: Viktor Kramar, hrani: MNZS

Leto po koncu vojne je padla odločitev o nastanku ljubljanske tovarne Litostroj, ki je bila največje povojno industrijsko podjetje v mestu tako po številu zaposlenih kot po območju, ki ga je zasedala. Po tem, ko jo je ustanovila republiška vlada, se je delo v njej začelo 1. septembra 1947. Še leto kasneje pa se je zvezna vlada odločila, da bo Litostroj podjetje zveznega pomena.

Tovarna Litostroj je bila največji ljubljanski simbol novih časov, predstavljala je dirigirano veselje o gradnji nove države in družbe, je mogoče povzeti besede Blaža Vurnika, kustosa razstave o industrializaciji Ljubljane, ki je do 21. maja na ogled v ljubljanskem mestnem muzeju. Tovarna Litostroj je bila največji ljubljanski simbol novih časov, ikona socialističnega razvoja, predstavljala je dirigirano veselje o gradnji nove države in družbe. Tovarna Litostroj je bila največji ljubljanski simbol novih časov, ikona socialističnega razvoja, predstavljala je dirigirano veselje o gradnji nove države in družbe. Foto: Božo Štajer, hrani: MNZS

Stroje so zagnali poleti

Gradis je pripravljalna dela za gradnjo Litostroja začel 28. julija 1946. Nastale so barake za delavce, material so nabrali na velikem zemljišču, namenjenem novemu gospodarskemu, pa tudi družbenemu obratu, kar so v drugi polovici prejšnjega stoletja tovarne pri nas pomenile, saj so vplivale na vse ravni življenja delavcev. Za svoje zaposlene so gradili stanovanja, organizirali izobraževanja ter družabne, kulturne in športne aktivnosti.

V njih se je oblikovala tovarniška skupnost, ki je povezovala generacije, vzpostavljala socialno varnost, poskrbela za zdravstvo, prehrano, vrtce in, kot že zapisano, za prosti čas zaposlenih in njihovih družin.

Od stanovanj do uprave

Ob gradnji Litostroja so objekte nekdanje tovarne Sekotex, ki je stala na tem mestu, obnovili tako, da je bilo kmalu dovolj prostora tudi za delavska stanovanja, kuhinjo in začasno za upravo, saj so zanjo predvideli novo poslopje. Tega so začeli graditi šele leto kasneje. Litostroj so gradili udarniki, dijaki na počitniškem delu, nemški vojni ujetniki in politični zaporniki. Litostroj so gradili udarniki, dijaki na počitniškem delu, nemški vojni ujetniki in politični zaporniki. Foto: Viktor Kramar, hrani: MNZS

Solata je bila na gradbišču vsak dan

V reportaži, stari 76 let, je ob tehničnih podrobnostih –te vključujejo način prevoza cementne mešanice na gradbišče, navedbo novih načinov gradnje po sistemu cementnih nosilcev in lesenih predalčnih nosilcev, ukvarjanje z železniško progo, zapisu iz tesarske delavnice, o delu skupine železokrivcev in o zvokih iz kovačnice, ki jo je vodil Medžimurec Viktor – pozornost posvečena še najpomembnejši med delavnicami: kuhinji.

Vsaj tako je zapisano v Tovarišu: "Najvažnejša delavnica za delavca je pa kuhinja. Ta je danes povsod dokaz skrbi naših ljudskih oblasti za delavca, obenem pa tudi spričevalo za delo sindikalnih podružnic na stavbah. Če sindikat nima pravega odnosa kot svetovalec in kontrolor v kuhinji, je nezadovoljstvo tukaj in ves trud ljudskih oblasti zaman."

Foto: Viktor Kramar, hrani: MNZS

Brez dela ni jela

Ali z drugimi besedami: brez dela ni jela. Tako je mogoče povzeti zapis iz preteklosti, ki temelje poteka del na gradbišču umešča prav med kuhinjske posode, ob tem pa tudi na rahlo zariše nekaj potez nekdanjega razumevanja odnosa do delavca. Ta je opisan v obliki "skrbi" zanj. Izdelovanje pažev za beton. Litostroj so gradili tudi na nov, montažni način. Izdelovanje pažev za beton. Litostroj so gradili tudi na nov, montažni način. Foto: Viktor Kramar, hrani: MNZS

Litostroj, ki je predstavljal ikono socialističnega razvoja, pa je bil, kot je mogoče v nadaljevanju razbrati iz zapisa, primer dobre prakse že med nastajanjem.

"Na stavbišču Litostroja imamo lep primer za dobro organizacijo kuhinje. Hrana je zabeljena, po količini zadostna, po različnosti v jedilnem listu pa prekaša marsikatero ljubljansko menzo," so še zapisali ob nastajanju novega objekta.

S tem se zapis o hrani še vedno ne konča. Navdušenje se še konkretizira, in sicer s tem, da je vsak dan na jedilniku solata, razen takrat, ko jo zamenja grozdje. Na krožnikih spoštujejo tudi različno kulturno sestavo delavcev, je mogoče razbrati, saj pripravljeno razdelijo na dva dela, eno pa bolj začinijo kot drugo, saj imajo Medžimurci na primer radi bolj začinjene jedi.

Hrana kot polje razrednega razlikovanja, povezovanja in oblikovanja zavezništev

Tovrsten podrobni zapis med delavci do neke mere ponuja tudi iztočnice za razgrajevanje družbenega ozadja prehranjevanja, v katerega so tako po sestavi jedilnika kot tudi po načinih in prostorih njenega uživanja vtkani družbeni kontekst, razred, kulturno ozadje. Biološka nuja je močno prepredena s simbolnim in predstavlja akt izmenjave, povezovanja, lahko gre za polje oblikovanj zavezništev, identifikacije in razlikovanja, pa tudi mesto prepovedi. Krivljenje železa, 6. oktober 1946. Krivljenje železa, 6. oktober 1946. Foto: Viktor Kramar, hrani: MNZS

Delavci: od udarnikov do političnih zapornikov

Litostroj so gradili udarniki, dijaki na počitniškem delu, nemški vojni ujetniki in politični zaporniki, o zgodovini te tovarne med drugim v razstavnem katalogu zapiše Vurnik.

Največja ljubljanska tovarna je bila močno povezana s Titom, ki jo je večkrat tudi obiskal, še navaja kustos. Ne nazadnje so tovarno Litostroj – livarna in tovarna strojev leta 1947 preimenovali v Titovi zavodi Litrostroj Ljubljana. Njena vloga je bila pomembna tudi v samoupravljanju, v njej so namreč leta 1950 izvolili enega prvih delavskih svetov v Sloveniji.

Ljubljanski industrijski obrat je svoje izdelke izvažal po vsem svetu. Mostna in druga dvigala, turbine, viličarji, dizelski motorji, ladijska krmila, različni drugi ulitki in izdelki ter znanje so iz tovarne širili na vse celine, večinoma pa v države tretjega sveta, navaja kustos iz ljubljanskega mestnega muzeja.

Foto: Marjan Pfeifer, hrani:MNZS

Stanovanjsko naselje in Industrijska cona Šiška

Nastanek tovarne Litostroj je vplival tudi na širši fizični in simbolni prostor (tega dela) mesta. Prispeval je k razvoju območja Industrijske cone Šiška in tako sooblikoval identiteto kraja. Zgrajene so bile nove ulice, na primer Litostrojska, nastalo je tudi istoimensko naselje.

Litostroj, marec 1951 Litostroj, marec 1951 Foto: Marjan Pfeifer, hrani:MNZS

To je bilo edino ljubljansko stanovanjsko naselje, ki je bilo zgrajeno v prvem obdobju povojne prenove. Po prvotnem načrtu je bilo na nekdanjih poljedelskih površinah predvidenih 38 blokov s središčem, ki bo obsegalo skupne programe, kot so menza, zavetišče, trgovina, šola in otroška igrišča. Prvi zazidalni načrt so naredili študentje na seminarju Edvarda Ravnikarja na arhitekturni fakulteti.

Zaključna zidarska dela, 27. avgust 1947 Zaključna zidarska dela, 27. avgust 1947 Foto: Zvone Mahovič, hrani: MNZS

Kasneje so zemljišče razdelili med dva investitorja, na severnem delu je Litostroj zgradil stanovanja za svoje delavce, na južnem pa mestni ljudski odbor. Naselje je nastalo med letoma 1946 in 1947, a prvotna zamisel o središču s šolo, vrtcem in trgovinami ni bila uresničena.

Litostroj, 4. februar 1948 Litostroj, 4. februar 1948 Foto: Božo Štajer, hrani MNZS

Litostroj, 1951 Litostroj, 1951 Foto: neznan, hrani: MNZS

Sorodne vsebine

Komentarji

3
  • igonas1 / 17.02.2017. ob 08:46

    Iz vojnih reparacij je Sloveniji pripadla profesionalna stružnica instalirana v Nemčiji - zaradi natančnosti vlita v beton. Nemci so prosili za odlog in v zameno ponudili čez eno leto dve taki stružnici. Naši se niso dali in so jo takoj "odštemali" in pripeljali v Litostroj. Toda - čudno - velika sturužnica ni šla v halo ker so bile zunanje stene že pozidane. Odložili so jo nekam na dvorišče - pod milim nebom. Čez nekaj let je bila samo še staro železo. Morda kdo ve za to zgodbo?

  • Ratko / 16.02.2017. ob 18:36

    Lepo ste zapisali, da so tovarno gradili vojni ujetniki in politični zaporniki. Dijakov na počitniškem delu nima smisla omenjati, udarniki pa, no ja...Škoda, da je tako neslavno propadla. Kupiti jo je hotel koncern ABB (Asea, Brown Boveri), pa so se samoupravljalci uprli, ker naj bi kapitalisti samo izrabili njihovo znanje. Zdaj si ga lahko, kolikor ga je še ostalo, zataknejo za uho.

  • Eastmane / 16.02.2017. ob 15:17

    Super članek, še več takih prosim!

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano