Kako odpraviti vlago v vašem domu?

Zakaj se pojavlja vlaga?

Problem vlage v domu je izrazito kompleksen. Vlaga namreč povzroča vlažne madeže, izsoljevanje in luščenje barv. Kmalu se razvije plesen, ki ima številne negativne posledice na naše zdravje. Žal se problema vlage in predvsem dejstva, da se je z njim treba spopasti, zavemo šele, ko so zidovi že vidno poškodovani, zmanjšujejo kvaliteto bivanja in pripomorejo k nastanku plesni.

Kapilarna vlaga napada počasi, a vztrajno, zato je, da se izognemo težavam, potrebno skrbno načrtovanje že pri gradnji objekta. Pred dvigom kapilarne vlage po nosilnih zidovih se zaščitimo z vgradnjo horizontalne hidroizolacije tik nad temeljem. V mnogo primerih je vgradnja te hidroizolacije pomanjkljiva, nepravilna, pri starejših objektih (starejše hiše, gospodarska poslopja, cerkve, gradovi, kapelice …) pa horizontalne hidroizolacije ni, kar pomeni, da ima kapilarna vlaga prosto pot po zidu navzgor.

Tudi sanacije poplavljenih površin se lotimo s pravilno izbranimi ometi.

Težave se lahko začnejo tudi, če objekti niso ustrezno vzdrževani, na primer z neurejenim odvodnjavanjem površinskih in meteornih voda ali pa kot posledica poplav. Morda so bili na zidove vgrajeni neustrezni materiali (cement, zaporne obloge ipd.) z namenom daljše trajnosti in trdnosti ometa ali zaradi "skrivanja" morebitnih poškodb na vidni površini zida. Posledica je značilna slika poškodb, ki jih srečujemo na številnih objektih in se pojavljajo tako na zunanji kot tudi notranji strani zidu, pretežno v območju podzidka (cokla).

Če želimo sanirati obstoječe stanje, je izrednega pomena, da se odločimo za pravi korak. Nepravilna postopanja nas bodo namreč veliko stala, saj bomo vanje vložili kar nekaj denarja, rezultata pa ne bo. Stene se bodo ponovno navlažile, na njih pa se bo spet razširila plesen. Pristopimo torej k reševanju vlage v svojem domu na učinkovit način.

Vlaga ne povzroča le poškodb in plesni, pač pa tudi toplotno prevodnost

Kapilarna vlaga lahko povzroči tudi nastanek kondenzne vlage ter razvoj glivic in plesni.

Soli, ki izkristalizirajo na površini ometa, povzročajo njegovo odpadanje. Poleg tega zaradi svoje higroskopičnosti pripomorejo tudi k nadaljnjemu navlaževanju ometa z vlago iz zraka in s tem k širjenju vlage naprej po ometu in zidu. Še več, voda je odličen prevodnik toplote, zato vlažen omet oziroma zid ne predstavlja nobene toplotne izolacije. Pozimi bomo tako kljub ogrevanju nepotrebno izgubljali še toploto. Ob tem pa bo padala tudi površinska temperatura zidu, s čimer se lahko pojav kapilarne vlage škodljivo nadgradi še s pojavom kondenzne vlage ter razvojem glivic in plesni.

Ni treba posebej poudarjati, da glivice in plesni na notranjih stenah naših domov bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije. Ker je reševanje problema kondenzne vlage povsem drugačno od reševanja problema kapilarne vlage, moramo ta dva pojava znati razlikovati. Ko gre izključno za problem kondenzne vlage, to rešujemo s toplotno izolacijo toplotnih mostov (zunanjo ali notranjo) in vzpostavitvijo ustreznega sistema prezračevanja. Kako pa se spopasti s problemom kapilarne vlage?

Kapilarna vlaga: kako ukrepati?

Preden se odločimo za najustreznejši pristop, je treba objekt podrobno pregledati. Ugotoviti moramo namreč, kako in zakaj se je pojavila kapilarna vlaga. Razlogov je lahko namreč več in ugotoviti moramo, kateri je na delu pri nas doma. Šele nato se lahko lotimo sanacije.

Preden se odločite za način sanacije, je treba narediti natančno oceno škode.

Eden od prvih korakov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako preprosta stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade. Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev.

Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ni nekaj, kar bi ocenili zgolj ob pogledu na poškodovane zidove. Treba je izmeriti višino kapilarnega dviga ter odstotek vlage v zidu.

Kako zagotoviti, da bodo naše stene ponovno suhe?

Dandanes obstajajo na trgu številni sistemi sanacije kapilarne vlage, ki so specifični in zahtevajo podrobno proučitev, preden se odločimo za katerega od njih. Glede na resnost poškodb in ugotovljen vzrok nastanka vlage lahko izberemo pravilni način sanacije. A preden se dokončno odločite, preverite tudi reference. Te so dokaz o delovanju oziroma nedelovanju posameznih sistemov. Zagotovo si ne želite vlagati časa in denarja v nekaj, kar pri vas doma ne bo delovalo, zato izberite le preverjeno učinkovite rešitve.

Pri močno navlaženih objektih je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanacijskega sušilnega ometa, pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti pa lahko problem kapilarne vlage reši že sušilni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje. Govorimo o sušilnem ometu Hydroment, katerega bistvena lastnost je, da omogoča razvlaževanje zidov brez posledic na končni površini ometa, to je brez izsoljevanja, madežev, luščenja barve ipd. S takšno izvedbo dobimo funkcionalne površine na zunanji ali notranji površini objekta.

Sanacija s sušilnim ometom Hydroment.

V podjetju Murexin, d. o. o., (prej Kema, d. o. o.), ki na slovenskem trgu pod svojo streho združuje blagovni znamki Kema in Murexin, so razvili številne sanirne omete in z njimi povezane sistemske izdelke za različne stopnje vlažnosti: HYDROMENT sušilni omet, ki odlikuje številne in pomembne kulturne referenčne objekte, stare več kot 25 let, sanirne omete KEMASAN, blokade proti kapilarnemu dvigu vlage KEMASOL, izravnalne mase in silikatne ter silikonske paropropustne zaključne barve.

Seveda pa samo proizvodi še ne pomenijo uspešne in učinkovite sanacije. Bistvena je pravilna vgradnja. Zato je njihova največja prednost hitro in strokovno svetovanje izkušenih strokovnjakov, ki lahko obiščejo vaš objekt ter na podlagi meritev in ogleda situacije svetujejo najprimernejšo obliko sanacije.