Prek meja
Sreda, 19. 8. 2026, 4.00
4 ure, 56 minut
Prek meja (99.) - Graham Soult
Britanec, ki ga je očarala Slovenija: uči se slovenščine, obožuje dvojino in obnavlja 200 let staro hišo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Slovenija ga je očarala že ob prvem obisku. Britanec Graham Soult se danes k nam vrača ne le kot turist, ampak tudi kot lastnik več kot 200 let stare hiše, ki jo bo temeljito obnovil, a ohranil njen značaj in šarm.
Verjetno ga poznate z Instagrama, kjer slovenske sledilce navdušuje s simpatičnimi videi v slovenščini, tudi z dvojino, ki številnim tujcem povzroča nemalo preglavic. Britanec Graham Soult Slovenije že dolgo ne doživlja le kot turist. K nam se vrača skoraj tri desetletja, zdaj pa ga z našo državo povezuje tudi več kot 200 let stara hiša na Tolminskem. Objekt čaka temeljita prenova, Soult pa je odločen, da pri tem ne bo izbrisal njene preteklosti, temveč bo ohranil čim več njenega značaja, šarma in zgodb, ki so se v njej nabirale skozi stoletja.
Z britanskim svetovalcem za maloprodajo in razvoj mestnih središč, ki podjetjem in lokalnim skupnostim pomaga oživljati trgovske ulice in mestna jedra, smo se pogovarjali o tem, kaj ga je tako močno pritegnilo k Sloveniji, zakaj se je lotil učenja enega zahtevnejših evropskih jezikov, kako Slovence vidi skozi oči tujca in zakaj se je odločil za nakup stare hiše prav na Tolminskem.
V rubriki Prek meja gostimo Grahama Soulta, zanimivega in vsestranskega Britanca, ki se je v želji, da bi čim bolj razumel Slovence in naš jezik, naučil celo dvojine.
"Všeč mi je, da je Slovenija še vedno nekoliko skrivnostna in da ni postala destinacija množičnega turizma. Mislim tudi, da si Slovenija tega ne želi. Želi privabiti ljudi, ki cenijo naravo, zelenje in mir, in to mi je zelo všeč."
Slovenija kot nekoliko skrita skrivnost
Slovenijo ste prvič obiskali že leta 1998, torej pred skoraj 30 leti. Kako se je vaša zgodba s Slovenijo sploh začela?
Takrat sem študiral na univerzi v Sheffieldu. Ko so razpisali študentsko potovalno štipendijo, sem se prijavil. Slovenija me je zanimala že prej, predvsem njena zgodba in nastanek nove države.
Pripravil sem projekt o tem, kako se stare stavbe obnavljajo in dobivajo nove namene, dobil štipendijo in prvič pripotoval v Slovenijo. Takoj mi je bila všeč. To je bilo moje prvo potovanje v ta del Evrope. Štiri leta pozneje sem se vrnil na počitnice, nato pa še velikokrat.
Kaj vas je takrat najbolj presenetilo? Ste bivali v Ljubljani?
Predvsem to, kako lepa je Slovenija. Takrat sem bival v Ljubljani, mislim, da v Dijaškem domu Bežigrad, obiskal pa sem tudi Bovec, Radovljico, Bled, Bohinj in druge kraje, predvsem na Gorenjskem. Še vedno se spomnim, da nisem mogel verjeti, kako lepo je tukaj.
Bi rekli, da danes Britanci Slovenijo poznajo bolje kot leta 1998 ali morate prijateljem še vedno razlagati osnove?
Vsekakor jo poznajo bolje. Veliko več ljudi je že slišalo za Slovenijo in ve, kje leži, še vedno pa dobim kakšno smešno vprašanje. Še lani me je nekdo vprašal, ali sta Slovenija in Slovaška ista država, nekoga drugega pa je zanimalo, ali se v Sloveniji govori slovaško. Takrat si mislim: kako tega ne moreš vedeti (smeh, op. a.)?
Po drugi strani mi je všeč, da je Slovenija še vedno nekoliko skrivnostna in da ni postala destinacija množičnega turizma. Mislim tudi, da si Slovenija tega ne želi. Želi privabiti ljudi, ki cenijo naravo, zelenje in mir, in to mi je zelo všeč.
"Slovenščina je zelo težka, ampak ima svojo logiko"
Že nekaj časa lahko na vašem profilu na Instagramu spremljamo, kako sledilce nagovarjate v slovenščini. Zakaj ste se jezika sploh začeli učiti? Večina tujcev pri nas brez težav shaja z angleščino.
Jeziki so me od nekdaj zanimali, poleg tega pa sem precej hitro ugotovil, kako pomemben je slovenski jezik za kulturo in identiteto vaše države.
V obdobjih, ko Slovenija še ni bila samostojna država, je bil jezik ena od stvari, ki je ljudem dajala identiteto in občutek pripadnosti. Zato sem se ga želel naučiti.
Najprej sem se slovenščine poskušal učiti sam, kar ni preprosto, nato pa sem se je resneje lotil med epidemijo covida, ko je Šola za slovanske in vzhodnoevropske študije pri University College London (UCL) svoje večerne jezikovne tečaje preselila na splet.
V skupini nas je običajno osem ali deset. Veliko je Britancev, ki imajo slovenskega partnerja ali slovenske korenine, redkeje pa se pojavi nekdo, kot sem jaz, ki nima ne enega ne drugega in ga jezik preprosto zanima.
"Zelo všeč mi je tudi dvojina. Zelo uporabna je. V angleščini moraš, ko govoriš o sebi in partnerju, posebej povedati "oba" oziroma dodatno pojasniti, da govoriš o dveh ljudeh, v slovenščini pa preprosto uporabiš dvojino."
Bi se strinjali, da je slovenščina res trd oreh?
Da. Naučil sem se izraza 'zelo težko' (smeh, oop. a.). Je pa tudi zelo zabaven jezik. Všeč mi je njegova logika. Slovenščina ima ogromno pravil, a ko jih enkrat razumeš, imajo smisel.
Zelo všeč mi je tudi dvojina. Zelo uporabna je. V angleščini moraš, ko govoriš o sebi in partnerju, posebej povedati "oba" oziroma dodatno pojasniti, da govoriš o dveh ljudeh, v slovenščini pa preprosto uporabiš dvojino.
Pred kratkim sem jo uporabil v enem od svojih videov na Instagramu in ljudje so bili zelo navdušeni.
Videi v slovenščini z več kot sto tisoč ogledi
Vaši videi dosegajo izjemno število ogledov. Kako to, da ste se odločili sledilce nagovoriti prav v slovenščini?
Povsem po naključju. Ko sem bil aprila na eni od razglednih točk nad Bledom, sem si rekel, da bom posnel kratek video v slovenščini. Dobil je približno 15 tisoč ogledov.
Potem sem posnel še enega, nato še več. Nekateri so presegli sto tisoč ogledov, kar je nora številka. Ničesar od tega nisem načrtoval. Zdelo se mi je zabavno, obenem pa je to odlična jezikovna vaja.
Odziv Slovencev je bil neverjetno prijazen. Rekel bi, da je 99 odstotkov komentarjev prijaznih, spodbudnih in velikodušnih. Če bi nekdo kaj podobnega objavljal v Veliki Britaniji, bi bila večina komentarjev precej groznih.
Pred intervjujem ste dejali, da bi se raje pogovarjali v angleščini, češ da bi bil celoten pogovor v slovenščini za zdaj še prevelik zalogaj. Kako bi ocenili svoje znanje slovenščine?
Mislim, da mi gre pisanje precej dobro, tudi razumem veliko več kot nekoč, sam pogovor pa je zame še vedno zelo zahteven.
Ravno pred kratkim sem spoznal enega od novih sosedov na Tolminskem, ki skoraj ne govori angleško, zato sem moral govoriti slovensko. Mislim, da sva se pogovarjala kakšnih deset minut. Nisem mogel povedati vsega, kar sem želel, sva se pa pogovarjala o hiši, vasi in okolici, in občutek je bil zelo dober.
Všeč mi je tudi, da ljudje ne preklopijo samodejno v angleščino. V Avstriji sem nekoč poskušal govoriti nemško, pa mi je gospod rekel: "Mislim, da bo bolje, če govoriva angleško (smeh, op. a.)".
Nekdo mi je tudi rekel, da govorim slovenščino z gorenjskim naglasom. Zanimivo. Verjetno zato, ker sem veliko počitnic preživel na Gorenjskem in tam pobral kakšne besede ali izraze, za katere niti ne vem, da so gorenjski. Zdaj pa me že opozarjajo, da bom moral na Tolminskem spoznati še novo narečje.
"Velika bela hiša" iz leta 1800
Pred kratkim ste tam kupili hišo. Na Instagramu ste jo imenovali 'velika bela hiša'. Bo to predvsem vaš drugi dom ali razmišljate tudi o možnosti, da bi se nekoč preselili k nam?
Za zdaj bo to drugi dom, ostajam v Veliki Britaniji.
Zavedam se, da je vprašanje tujcev, ki kupujejo druge domove, občutljivo. V Ljubljani je denimo veliko razprav o Airbnbju in o tem, da si domačini težko privoščijo stanovanja.
Zato sva namenoma kupila hišo, ki je bila dolgo prazna. Skoraj deset let ni nihče živel v njej, poleg tega bo vanjo treba vložiti ogromno dela. Zamenjati je treba streho, urediti elektriko, vodovod in ogrevanje. To ni bila hiša, za katero bi se kupci ravno tepli.
Zgrajena je bila leta 1800. Vas je pritegnila tudi njena zgodovina?
Zelo. Fascinantno se mi zdi, kaj vse je ta hiša doživela. Zgrajena je bila v obdobju francoske oblasti, nato je doživela avstrijsko in italijansko oblast, zatem Jugoslavijo in nazadnje Slovenijo.
Na neki način je to hiša, ki je živela v petih različnih državah.
"Zavedam se, da je vprašanje tujcev, ki kupujejo druge domove, občutljivo. V Ljubljani je denimo veliko razprav o Airbnbju in o tem, da si domačini težko privoščijo stanovanja. Zato sva namenoma kupila hišo, ki je bila dolgo prazna."
In zdaj ima lastnika še iz šeste. Ste v njej našli tudi kakšne stare predmete?
Da. Zdi se mi zelo pomembno, da, ko kupiš nepremičnino, razumeš njeno zgodovino in kulturo. Zelo zanimivo se je bilo poglobiti v zgodovino hiše, ki sva jo kupila, in vasi, v kateri stoji.
V hiši sem našel stare fotografije in dokumente, nekatere še iz avstrijskega obdobja, druge iz časa italijanske oblasti med obema svetovnima vojnama. Ostalo je tudi veliko pohištva, krožnikov, kozarcev in drugih predmetov. Veliko tega bomo ohranili.
Na steni je fotografija moškega, ki je nekoč živel v hiši. Po prenovi jo bomo obesili nazaj. Bil je del te hiše in njene zgodovine in prav je, da na nek način tam ostane. Zamenjali bomo streho, ohranili oziroma obnovili pa obstoječa polkna, notranja vrata, stopnice in čim več drugih podrobnosti. Hiša ima svoj značaj in šarm in to želimo obdržati.
Hiše ne želim spremeniti v moderno novogradnjo. Ne vidim smisla v tem, da kupiš staro hišo in jo nato poskušaš narediti novo. Če želiš novo hišo, jo kupiš ali zgradiš.
"Hiše ne želim spremeniti v moderno novogradnjo. Ne vidim smisla v tem, da kupiš staro hišo in jo nato poskušaš narediti novo. Če želiš novo hišo, jo kupiš ali zgradiš."
Kakšen je časovni načrt obnove? Kdaj bi se lahko v hišo tudi vselili?
Glede časovnice sva precej sproščena. Pomembneje nama je, da je delo opravljeno pravilno kot hitro.
Upava, da bomo letos še pred zimo uspeli zamenjati streho. To je trenutno najpomembnejše. V zadnjih letih je namreč v hišo pronicalo veliko vode, zaradi česar so precej poškodovani tlaki in zidovi. Ko bo streha nova in bo hiša suha, bo vse skupaj precej lažje.
Ste že našli arhitekta in izvajalce? Tudi to je verjetno precejšen izziv.
Je. Sodelujemo s podjetjem iz Ljubljane, ki lahko za nas vodi celoten projekt. Ko se znajdeš v drugi državi in v drugačnem sistemu, je zelo koristno imeti ob sebi strokovnjaka, ki pozna postopke in ti lahko pomaga.
Vem, da Slovenci pogosto govorijo o birokraciji, in tudi pri nama ni šlo povsem gladko. Za nakup hiše sva potrebovala skoraj dve leti. Trajalo je dolgo, vendar je bilo vse skupaj precej lažje, ker sva imela nekoga, ki nama je pomagal skozi postopek in poskrbel, da sva vse uredila tako, kot je treba.
Kdaj se nameravate naslednjič vrniti v Slovenijo?
Naslednji obisk je že načrtovan. Vrnem se konec prihodnjega meseca. Zdaj bom moral prihajati pogosteje. Ko enkrat začneš urejati vrt in okolico hiše, je treba vse skupaj tudi vzdrževati.
Preberite še:
