Kaj mora začetnik vedeti pri vzgoji rododendronov

Ta zimzeleni grm, ki lahko zraste le nekaj deset centimetrov visoko ali pa nas preseneti s svojo mogočno drevesno obliko, uvrščamo v enega od največjih rastlinskih rodov Rhododendro. Njihovi lepi šopasti cvetovi nas, odvisno od sorte, razveseljujejo od aprila do konca maja.

Za rast potrebujejo kisla in odcedna tla Rododendroni ne marajo močnega vetra in neposrednega opoldanskega sonca, zato jim izberemo senčen ali polsenčen prostor – najbolje uspevajo na vzhodnih in severnih straneh hiš.

Da bodo imeli dovolj časa, da se ukoreninijo in pripravijo na zimo, jih sadimo spomladi ali pa jeseni. Pri tem smo pozorni, da jih sadimo plitvo, saj se rastlina zakorenini tik pod površjem, zaradi česar jih moramo predvsem poleti obilno zalivati.

Rododendroni so glede zemlje kar zahtevne rastline. Medtem ko ljubijo kisla, dobro odcedna tla z veliko organskih snovi, pa ne sprejemajo alkalnih tal. V veliko sadilno jamo tako poleg kupljene zemlje za rododendrone, ki jo mešate s šoto in po potrebi še z žveplom (za zniževanje pH) dodajte tudi nekaj tiste iz gozda, ki je bogata s koristnimi snovmi za te rastline in vsebuje sredstva za izboljšavo lastnosti tal. Šoto dodajamo predvsem zato, da se rastlina iz vrtnarije lažje navadi na razmere na vrtu – številne vrtnarije rododendrone namreč gojijo v mešanici šote.

Rastlina ne mara okopavanja, zato občasno ročno odstranimo le plevel. Ker moramo kljub temu paziti, da z odstranitvijo plevela ne poškodujemo korenin, je priporočljiva uporaba zastirke, ki hkrati preprečuje rast plevela in zmanjšuje izparevanje vode.

Gnojenje Rastlino marca in takoj po cvetenju pognojimo z gnojilom za rododendrone. Če so naša tla alkalna, dodamo še železo in magnezij, saj sicer mladi listi porumenijo. Da rastlini zagotovimo pravočasno mirovanje in prek zime omejimo poškodbe, rastlino gnojimo le do sredine poletja. Pri gnojenju rododendronov se moramo izogibati uporabi alkalnih gnojil.

Bolezni Rastlino lahko doleti kar nekaj bolezni, ki pa jih lahko preprečimo z ustrezno oskrbo. Da bi izvedeli, za katero bolezen pravzaprav gre, je najbolje, da delček rastline oziroma list odnesete v vrtnarijo, kjer vam bodo tudi svetovali, kako rešiti težave.

Gniloba korenin in koreninskega vratu – Bolezen prepoznamo po rdečkastih koreninah in koreninskem vratu. Bolezen preprečujemo s pravilno pripravo zemlje, ki mora biti dobro odcedna.

Cvetni ožig – Prvi znaki so majhne pege nepravilnih oblik – na obarvanih cvetovih so pege bele, na belih pa rjave barve, postopoma se povečujejo. Napadeni cvetovi zgnijejo in ostanejo pritrjeni na rastlino. Proti cvetnemu ožigu se lahko bojujemo le z rednim odstranjevanjem okuženih cvetov in pravilnim zalivanjem – rastline ne smemo zalivati po listih.

Pegavost listov – Na listih se pojavijo rjave pege, ki jih lahko obdajajo svetlejši predeli. Pege se, če lista ne odstranimo, povečujejo in na koncu prekrijejo ves list, ki nato odpade. Bolezen ni nevarna za rastline, obsežno okužbo pa lahko zavirate le z rednim odstranjevanjem odvrženih listov.

Debeljenje listov – Prvi znak bolezni so deformirani listi in popki, šele nato pa listi postanejo odebeljeni, mesnati in svetlo zelene do bele barve. V poznejših fazah bolezni so listi prekriti z belo prevleko. Bolezni se rešimo tako, da vse liste, ki kažejo znake bolezni, sproti odstranjujemo. V nasprotnem primeru listi popolnoma porjavijo.

Antraknoza – Vršički listov se najprej razbarvajo, nato pa postanejo svetlo do temno rjavi. V poznejši fazi bolezni se razbarvanje širi, odlušči pa se lahko tudi zgornja plast obolelega lista. Bolezen lahko zatirate z ustreznimi fungicidi.

Obrezovanje Čeprav rastlina dobro prenaša obrezovanje, se ga lotimo le, če postana prevelika za izbrani prostor. Obrezovanje siecr omejimo le na odstranjevanje odmrlih cvetov.

Če se odločimo za obrezovanje, se moramo že vnaprej odpovedati obilnemu spomladanskemu cvetenju. Rastlino obrežemo za tretjino rasti, saj je krajšanje le nekaj listov neustrezno – na tem mestu bo pognalo le več poganjkov. Rastlino obrežemo tako, da izmed poganjkov, ki so nameščeni na veji, izberete tistega, ki vam najbolj ustreza, vso rast nad njim pa odstranite. Pri tem pa rastlino obrežemo tik ob poganjku, ki bo ostal – ne puščamo čepov.

Obrezovanja se lotimo po cvetenju, saj bo imela rastlina le tako dovolj časa za oblikovanje cvetnih brstov za cvetenje v prihodnjem letu. Pred cvetenjem odstranimo le veje, ki so pozimi odmrle.