Četrtek, 18. 2. 2021, 13.12
10 mesecev, 2 tedna
Feng šui na vrtu: vse, kar vidimo s svoje parcele in iz svoje hiše, vpliva na nas
Od gradbene inženirke do svetovalke feng šuia. Ko je spoznala to kitajsko tradicijo, se ji je vse, kar je naredila po njej, obrestovalo. Tudi po teh načelih urejen vrt ima več pozitivnih učinkov.
Pred dvajsetimi leti, ko je Helena Golenhofen živela v Nemčiji, jo je premamilo staro kitajsko znanje – feng šui. Antična azijska znanost, stara 3.500 let, se ukvarja s harmonijo energij. Svetovalci feng šuia poudarjajo, da to ni nikakršno praznoverje, ker so njegova načela dokumentirana in preverjena. Za ta znanja ni nadomestka, pravi Helena Golenhofen, ki se je tega učila v Nemčiji. Zdaj je svetovalka feng šuia v Sloveniji.
Dobro pozna kitajsko medicino, astrologijo, radiostezijo, vse to, kar uporablja v svojem svetovanju pri načrtovanju urejanja prostorov in življenja po tej kitajski metodi. Ta ima korenine v kitajskem pogledu na vesolje, kjer vse pripada petim osnovnim elementom (ogenj, kovina, zemlja, les, voda). Največkrat se ljudje nanjo obrnejo pri načrtovanju novogradenj in poslovnih prostorov.
Še posebej ji je pri srcu urejanje vrtov in okolice naših bivanjskih prostorov po načelih feng šuia. To je ne nazadnje zelo pomembno, v tem času pa še kako aktualno.
Narava 14 dni zamuja, bo letos zato urejanje vrtov prišlo nekoliko pozneje na vrsto?
Tako je. Lahko pa s stališča feng šuia to zamujanje lepo razložimo. Pomlad spada v element lesa, kamor spadajo tudi rastline, les, zelenje, visoke in pokončne oblike, vendar pa rastline za svojo rast potrebujejo dvoje: toploto in vodo. Vode je dovolj, toplote še ne.
Starodavno kitajsko znanje je za urejanje vrta lahko še posebej koristno.
Feng šui je nastal tako, da so mojstri stoletja opazovali naravo ter v njej prepoznavali določena pravila in povezave. Na podlagi tega je nastal ta kitajski sistem za analizo in reševanje različnih težav. Ni pa feng šui nič drugega kot narava, zato lahko ravno na vrtu to znanje uporabimo v vsej njegovi prvinskosti.
Feng šui je vezan na kitajski kulturni prostor. Ni v našem bližnjem kulturnem prostoru nobenega primerljivega sistema znanja?
Gotovo smo imeli v evropskem ali ožjem prostoru določene metode, ki so jih zdravilci in drugi mojstri uporabljali. A nič od tega se ni ohranilo, o tem ne vemo veliko. Kitajska je bila vedno imperij, kjer so se tudi vladarji in cesarji zanimali za tovrstna znanja in njegove koristi, zato se je to znanje ohranjalo in razvijalo.
Prvi mojstri feng šuia so bili vagabundi in veljali so za kritične mislece. Na dvor so jih vabili, da so napovedovali dogodke. Svetovali so, kdaj naj se kdo poroči, kdaj naj začnejo žeti, kdaj je ugoden čas za napad … S tem so spodbujali mojstre feng šuia, da so razvijali metode in jih povezovali tudi z drugimi znanji. Pomembno vlogo je tako dobila tudi astrologija. Prvi kompas je bil narejen prav za potrebe feng šuia, nato pa ga je prevzela vojska.
"Pomembno je, da na vrtu poudarimo privlačne stvari, neprivlačne zakrijemo. Ne uporabljajmo preveč barv, največ tri. Poti naj ne bodo nikoli ravne, vedno v zaviti liniji. Okrasni predmeti naj ne bodo zelo opazni, osvetljava pa diskretna in posredna."
Eno od osnovnih načel je upoštevanje petih elementov: lesa, ognja, zemlje, kovine in vode. Kako to urediti na vrtu?
Teh pet elementov simbolizira procese in odnose v naravi, ki jih v obliki števil ali energij lahko uresničujemo na različnih področjih. Ti so kot neka sredstva izražanja. Ko pridemo do praktičnih rešitev za uravnoteženje teh elementov, je to sicer lahko videti kot dokaj banalen rezultat mojega dela, pa seveda ni tako. V ozadju je sistematično raziskovanje in analiziranje. V mislih imam primer, ko stranki recimo rečem, naj v tem delu uporabi toliko in toliko lesa, tam doda določeno barvo in podobno.
Kamen je po tej kitajski filozofiji prav tako nepogrešljiv del vrta.
Ko urejamo vrt, velja pravilo, da posnemamo naravo. Ta je idealna, popolna, brez napak. Gre za idealiziranje nekega stanja – seveda govorimo o naravi, v katero se človek ni vmešal. Tako se pri urejanju vrta želimo približati takšni naravi, zato želimo imeti na njem nekaj, kar je statično, in to so recimo kamni. In nekaj, kar je gibljivo, kar je voda. V naravi imamo oboje – energijo, ki stoji, in dinamične sile.
Kako pa zagotoviti ogenj?
Lahko se zgodi, da ogenj že imamo. Če imamo na primer rdečo ograjo ali pa rdečo hišo, potem tega elementa na vrtu ne bomo uporabili, saj je tega že tako ali tako preveč. Bomo pa uporabili druge elemente. Vedno smo pozorni na to, kako naša okolica vpliva na naš mikrokozmos ter kaj moramo temu dodati in kaj odvzeti.
Po feng šuiu naj bi vrt uredili, kot da ga je oblikovala narava, pa vendar tega vedno oblikujemo na svoj način. Kako je s tem?
Narava na veliki površini poskrbi za ravnovesje, na vrtu pa glede na to, da gre za manjši prostor, ne moremo pustiti, da se naše zelenje samo obnavlja. Rastlinam ne moremo pustiti, da gredo svojo pot, zato je ta del vrta vezan na tisto, kar seveda ni naravno.
Urejanje vrta po feng šuiu lahko stvari olajša ali pa jih zaplete.
Feng šui je zapleten. Kar pišemo v člankih in pojasnjujemo, zelo poenostavljamo, sicer pa so te metode in analize zelo kompleksne.
Nekaj izhodišč za urejanje vrta lahko kljub vsemu izpostavite?
Veliko lahko dosežemo že, če upoštevamo osnovna dva pola: jin in jang. V prvega spadajo stvari, ki so mirne, vlažne, okrogle, mehke. Jang pa je njegovo nasprotje, to je v delu vrta, kjer je vroče, suho, aktivno, koničasto in dinamično.Ta definicija izhaja iz prisojne in osojne naravne lege. Vemo, da je tam, kjer je sonce, drugačna vegetacija od prostorov, kjer je senca. Že če bi to upoštevali na vrtu, bi bilo dobro.
"Ljudje pogosto naredijo vrt preveč jin: preveč je miren, saj se na njem nič ne premika. Pri nas se sicer največkrat pojavijo predvsem vrtovi, ki so pretežno jang. Preveč stihijsko zasajeni, s preveč barvami in kjer ni nobenega miru …"
Kako je z barvami, osvetljavo, dekoracijami?
Pomembno je, da na vrtu poudarimo privlačne stvari, neprivlačne zakrijemo. Ne uporabljajmo preveč barv, največ tri. Poti naj ne bodo nikoli ravne, vedno v zaviti liniji. Okrasni predmeti naj ne bodo zelo opazni, osvetljava pa diskretna in posredna.
Priporočljivo je uporabljati lokalne rastline. Te lahko izberemo glede na osojne in prosojne strani, kot ste omenili.
Rastline izbira vrtnar ali krajinski arhitekt. To ni naše delo. Mi napišemo na primer, kje naj posadijo rastline, visoke tri metre, z okroglimi listi, ki naj jih kombinirajo s sivimi kamni. Kako se to izvede, je stvar drugih strokovnjakov.
Omenili ste, da smo lahko največkrat priča vrtovom s poudarjenim polom jang. Kako naj bi to vplivalo na uporabnike teh površin?
Ni harmonije. Ravnovesje iščemo povsod. Iščemo slabe dele vrta, te energije pa poskušamo z določenimi ukrepi nadzirati ali jih izčrpavati. Svoje sovražnike želimo spremeniti v svoje prijatelje. Kako se to odraža? Obstajajo različne metode, s katerimi prepoznamo težave v prostoru in njihove posledice. Torej to, kako se to odraža na prebivalcih.
Manjkajoči deli parcel so dokaj značilna težava. Če manjka del na jugu, kjer stoji hiša, to neposredno vpliva na očeta. Mamin del je na severu. Z deli parcele so povezani tudi organi. Ko delamo pri določenem objektu z mojstrom, pri katerem sem se učila, se on vedno sprehodi okoli hiše. Nato lahko pove, kakšne zdravstvene težave imajo prebivalci.
Po vašem mnenju je torej mogoče spremeniti nekaj v okolici in s tem odpraviti tudi določene težave pri človeku?
Nekaj se da narediti na ta način, a ne vsega. Če manjka del parcele, ga težko dokupiš. Odvisno je tudi, kakšne težave so. Moje izkušnje so, da lahko, če zanemarimo severni del – ta je ponavadi vlažen, senčen, zato velikokrat nanj pozabimo –, težave, povezane s tem, prepoznamo tudi pri mami, ki tam živi. Ta del vrta namreč po tradiciji pripada mami. Največkrat se pokaže tako, da je ta pod velikim stresom, zato dobi nalogo, da naj začne skrbeti za ta del.
Pokažejo se namreč določene podobnosti: vrt je na tem delu zanemarjen, tudi mama si ne vzame časa zase, se žrtvuje, vsi drugi so pomembnejši. Veliko je simbolike. Sever je tudi povezan z elementom zemlje, ki predstavlja materinstvo, skrb za druge, nego.
A ko pravite, da začne skrbeti za sever vrta, bi to lahko videli tudi v psihološkem kontekstu. Vzame si čas zase, delo z zemljo lahko pomirja, nekoliko se odmakne od drugih obveznosti, stres se tako lahko nekoliko zmanjša … Ne bi bil učinek podoben, če bi enako počela na jugu vrta?
Mogoče je tudi, da mora delati na jugu vrta, saj imamo različne metode, ki so odvisne od primera do primera. Površine opazujemo po smereh neba, ki pripadajo določenim družinskim članom. Imamo pa tudi šolo oblik, ki ločijo ženske in moške parcele.
Poznam primere, ko želi ženska urejati na moškem delu, tam saditi vrtnice. Moški se s tem ne strinja, in ko omenim, da tja ne bi posadili teh rož, ker je to njegov del, se šele sprostijo njegovi zadržki in nasprotovanja za njene vrtne načrte v tem delu. Pomembna je igra principov jin in jang, moškega in ženske, aktivnosti in pasivnosti.
"V feng šuiu imamo radi, da je nekaj privlačno, saj ima to rada energija. Hišo moramo "naličiti" vsaj okoli vhoda. Z živim predpražnikom, bolj atraktivnimi vrati, lučmi, rastlinami, tlakovci …"
Če je vrt urejen po feng šuiu, morajo biti skladni s temi načeli tudi notranji prostori?
Vrt in okolica nasploh, vse, kar vidimo s svoje parcele in iz svoje hiše, vpliva na nas. To so lahko koničaste gore, lahko reka, potok ali industrijska zgradba. Ta del naj bi na nas vplival celo v 70 odstotkih. Temu bi se morali zato veliko bolj posvečati. Vpliv je zelo velik, se pa tega premalo zavedamo.
Nujen element zunaj je tudi voda.
S to lahko naredimo veliko škode, saj lahko, če postavimo prevelik vodni objekt, zelo poslabšamo stanje. Voda je od teh petih elementov najmočnejša. To je mogoče težko razumeti, a spomnimo se, kakšno rušilno moč imajo poplave. Ljudje, ki imajo v horoskopu veliko elementov vode, so lahko zelo brutalni, zato je to element, ki ga je treba zelo previdno uporabljati in spoštovati.
Je pomembna tudi višina dreves?
Tudi. V tem primeru se prilagajamo višini hiše. Pri tej je pomembno ugotoviti še, kje je njena sprednja in kje zadnja stran, kar se ne sklada nujno s tem, kje imamo vhodna vrata. Moralo bi se, a pri naših gradnjah ni vedno tako. Vhodna vrata so kot usta, ki predstavljajo vhod v notranjost, a včasih imamo vhodna vrata na zadnji strani ali stranici hiše, po načelih feng šuia pa je to slab položaj. Sprednja stran hiše je bolj aktivna in tam bi morali vedno zasaditi nekaj lepega, barvnega, živega …
Kako naj bi se to poznalo na prebivalcih?
V notranjosti nastane premalo energije, če pred vhodom ni dovolj lepo. V feng šuiu imamo radi, da je nekaj privlačno, saj ima to rada energija. Hišo moramo "naličiti" vsaj okoli vhoda. Z živim predpražnikom, bolj atraktivnimi vrati, lučmi, rastlinami, tlakovci … Prvo načelo tako zunanjosti kot notranjosti našega bivalnega okolja pa je čistoča. Pomembno je tudi, da redno sortiramo stvari. To je po feng šuiu prvi ukrep za boljšo energijo.