Petek, 15. 6. 2012, 11.06
8 let, 10 mesecev
Arhitekturna svetovalnica: Kaj pa terasa?
Bralec se je na arhitekte iz Arhitekturne svetovalnice obrnil z naslednjimi izhodišči: Radi bi uredili podstreho v hiši staršev in iz nje naredili prijeten dom za družino z dvema otrokoma.
Želje: • kuhinja in dnevna soba s pogledom na jugozahod, • dve spodobno veliki otroški sobi, • spodobno velika kopalnica, • spalnica z zakonsko posteljo in omaro (več ni potrebno), • niša ali sobica za delovni kotiček, • izhod na vrt – stopnice s konca L-ja.
Poleg podstrehe bosta k stanovanju spadala tudi ločen vhod in soba (2,5 x 4 metre) v pritličju desno od stopnic.
Samostojna bivalna enota
Strokovne rešitve pojasnjuje Nina Juratovec iz Arhitekturne svetovalnice:
Bralčev mansardni prostor je razdeljen na dva dela – večji je po dimenzijah in višini več kot primeren za štiričlansko družino, manjši pa z največjo višino 228 centimetrov v slemenu in izrazito podolgovato tlorisno obliko funkcionalno ne more biti enakovreden bivalni del stanovanja.
Ker je prostor v hiši staršev, smo hoteli poleg medgeneracijskega druženja na skupnem vrtu omogočiti povsem samostojno funkcioniranje mansarde, tudi z lastnim zunanjim prostorom. Za bivanje neprimeren del mansarde smo zato spremenili v zunanjo teraso, ki je z zunanjimi stopnicami povezana z vrtom.
Terasa gleda na jugozahod, pred premočnim soncem pa je zaščitena z dvokapno leseno pergolo, ki oblikovno spominja na gabarit odstranjene strehe. S tem stanovanje pridobi tudi veliko odprtino s steklenimi vrati, skozi katera se prihaja na teraso, a pomembneje je, da prostor s tem posegom zadiha. Samo s strešnimi okni tega namreč ni mogoče doseči.
Glavni del stanovanja je razdeljen na dve območji: severno predstavljajo delovni kotiček, obstoječe stopnišče, kopalnica in sobe (starševska in dve otroški), v južnem pa so bivalni prostori, kot so dnevna soba, prostor s kaminom, jedilnica, kuhinja in utility.
Ker smo želeli čim večji del mansarde uporabiti za bivalne prostore, smo otroški sobi zasnovali dvoetažno – v spodnjem delu, ki je delno dvoetažen, so vhod, delovni prostor in priročna omara, po stopnicah pa se vzpnemo do ležišča, ki zajema cel zgornji del. Sicer sta oba dela vizualno in prostorsko povezana. Kvadratura sob omogoča tudi bolj klasično enoetažno ureditev.
Starševska soba ima svojo majhno "walk-in" garderobo, vse preostale garderobne omare pa so postavljene v steno med sobami in bivalnim delom. Z odstranitvijo dela strehe nad novo teraso smo omogočili vstop obilici svetlobe v prej najtemnejši del mansarde in s tem dali novo kakovost dnevnemu prostoru.