Torek, 2. 1. 2018, 11.59
6 let, 10 mesecev
Oslo 1952
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Norveški športniki so bili vse od prvih iger leta 1924 v ospredju. Leta 1952 pa so vendarle dočakali tudi tekmovanja pred domačo publiko.
Za organizacijo drugih povojnih iger sta se potegovala tudi Lake Placid in Cortina d'Ampezzo, a je bil Mednarodni olimpijski komite trdno odločen tekmovanje prepustiti zibelki sodobnega smučanja. Igre v norveški prestolnici so bile v vseh pogledih nekaj posebnega. Občudovanja vredna udeležba, izjemno zanimanje domačih ljubiteljev zimskih športov ter vrnitev Nemcev in Japoncev v olimpijsko areno so bile osrednje značilnosti Osla 1952. Po zgledu poletnih iger so na Norveškem prvič uprizorili tudi tek z olimpijsko baklo in prižiganjem ognja na slovesni otvoritvi. Ogenj so prižgali v Telemarku in ga ponesli v Oslo, zadnji nosilec pa je bil Eigil Nansen.
Igre so imele poseben naboj tudi zavoljo odličnih dosežkov domačih športnikov, ki so navdušili številne navijače. Predvsem skakalna tekma na Holmenkollnu je bila pravi magnet, saj se je ob vznožju znamenite naprave zbralo kar 150 tisoč navijačev, ki so glasno pozdravili dvojno norveško zmago. Domačini so pobrali kar 16 kolajn in na lestvici dobitnikov krepko prehiteli ZDA, Finsko, Nemčijo in Avstrijo. Med junaki iger je bil s trojnim olimpijskim naslovom hitrostni drsalec Hjamar Andersen.
Med bolj odmevnimi dogodki so bile tudi smučarske tekme. Ob slalomu in smuku so tekmovalci prvič potegovali še za veleslalomska odličja. Pri dekletih je imela glavno besedo Američanka Andrea L. Mead, v moški konkurenci pa je bil ob Avstrijcu Othmarju Schneiderju prvo ime domačin Stein Eriksen.
Število disciplin: 22
Število udeležencev: 694 iz 30 držav
Slovenski športniki: 5
Najuspešnejši udeleženec: Hjamar Andersen/NOR, hitrostno drsanje, 3 kolajne (3 Z, 0 S, 0 B)
Najuspešnejša država: Norveška - 16 kolajn (7 Z, 3 S, 6 B)
Igre je odprla: Princesa Ragnhild
Olimpijska prisega: Torbjorn Falkanger
