Zakaj se slalom imenuje slalom?

Po besedah smučarskega zanesenjaka Aleša Gučka slalom izvira iz stare norveške besede slalaam (izgovarja se z dolgim o), ki je skovanka dveh besed: sla, ki pomeni strmo (zasneženo) pobočje in laam (izgovarja se kot loom), ki označuje sled. Torej, sled na strmem, zasneženem pobočju.

Gučka, nekdanjega demonstratorja in učitelja alpskega smučanja, med drugim pa tudi pobudnika odprtja slovenskega smučarskega muzeja v Tržiču, norveško ozadje zgodbe o slalomu niti ne preseneča, saj je, kot pravi, smučanje njihov nacionalni šport. "Morda so celo edini, ki so do tega upravičeni," dodaja upokojeni arhitekt.

Norvežani so namreč iz različnih razlogov smučali že v pradavnini, pravi. Pozimi so zaradi preživetja lovili na smučeh, s smučmi so se tudi selili za čredami severnih jelenov. "Že v 11. stoletju so vitezi poleg jahanja in mečevanja morali obvladovati tudi smučarske veščine, smučali pa so tudi vojaki in člani kraljeve družine," navaja Guček.

Kdo je oče slaloma? Zdarski ali Lunn?

Mnenja o tem, kdo je oče slaloma, so različna. Nekateri menijo, da je do tega naziva upravičen Mathias Zdarsky, oče alpske tehnike z uvedbo plužnega zavoja in metodike poučevanja smučanja. Ta je 19. marca 1905 na Muckenkoglu v Avstriji prvi zakoličil slalomsko tekmovalno progo, ki pa je bila bolj podobna poznejšemu veleslalomu kot slalomu, pravi Guček.

Zdarsky je bil tudi prvi, ki je v alpsko tekmovanje vpeljal merjenje časa in je progo označil s količki. Šlo je za nizke količke iz vej z zastavicami na vrhu.

Spet drugi menijo, da je pravi oče slaloma Britanec sir Arnold Lunn, ki je 21. januarja 1922 v Műrrnu v Švici prvi zakoličil sodobni slalom.

Kot opisuje Guček je bila proga, ki jo je postavil, krajša kot tista od Zdarskyja, z manjšo razdaljo med količki, tudi tu pa so zmagovalca določili z merjenjem časa.

"Razlika med obema je ta, da so leta 1905 tekmovali brez postavljenih pravil, medtem, ko je Sir Lunn pravila napisal (Britanska pravila za slalom in smuk), Mednarodna smučarska zveza pa jih je po burnem kongresu v Oslu na Norveškem tudi sprejela," še pojasnjuje Guček in postreže še z eno, slovensko obarvano zanimivostjo.

Dolgoletna slovenska paradna disciplina

Prav slalom pa ima posebno mesto tudi v zavesti slovenskih smučarskih navdušencev. Čeprav so slovenski smučarji v novi sezoni najboljše dosežke vknjižili v smuku in veleslalomu, pred tem pa je Tina Maze navduševala predvsem kot vsestranska smučarka, je smukanje med količki dolgo veljalo za paradno disciplino.

Navsezadnje gre tudi za panogo, ki jo je na slovenskih poligonih za trening najlažje gojiti, saj smučarji potrebujejo občutno krajše in manj široke proge kot v veleslalomu in predvsem smuku ter superveleslalomu.

V zadnjih letih je resda predvsem na moški strani slalom nočna mora slovenske reprezentance, a pogled v zgodovino razkriva precej bolj blesteče čase. Že pionir največjih uspehov slovenska alpskega smučanja Bojan Križaj, ki je sicer veljal tudi za izvrstnega veleslalomista, je največje uspehe vknjižil v slalomu. Med drugim tudi mali kristalni globus za zmago v tej disciplini. S tem se lahko pohvalita tudi Rok Petrovič in Špela Pretnar.

V svetovnem pokalu so slovenski slalomisti vknjižili 20 zmag, še 17 pa so jih prispevala dekleta. Od tega štiri Mazejeva, pri kateri pa je zanimivo, da kot najboljša slovenska alpska smučarka prav v slalomu ni osvojila nobene kolajne na velikih tekmovanjih. Vseeno slovenska zbirka slalomskih odličij ni skromna. V njej so tri olimpijske kolajne in šest odličij s svetovnih prvenstev, med katerimi je tudi zlata medalja Mateje Svet iz Vaila leta 1989.