Zadišalo bo po stopničkah

Koroški strokovnjak Rasto Ažnoh, ki je na začetku kariere dobro sodeloval tudi s Tino Maze in v reprezentanco povabil Andreo Massija, se z novo smučarsko sezono vrača na vrh slovenske ženske reprezentance. V svoji smučarski karieri je bil med drugim tudi športni direktor slovenskih reprezentanc. V zadnji sezoni je deloval v bolgarski izbrani vrsti, pred tem pa se je tri leta posvečal delu na klubski ravni v domačem klubu SK Črna.

Prav gotovo ste v preteklih sezonah vsaj z enim očesom opazovali, kaj se dogaja v slovenski ženski smučarski reprezentanci. Ste bili ob tem tudi kritični? Če si trener slovenskega rodu, potem tudi v tujini vedno s prav posebnimi občutki spremljaš, kaj se dogaja v domovini. Pogosto sem se pogovarjal tudi s trenerji. Pri tem mi je bilo vselej žal, ko sem videl, da imajo dovolj volje in energije, a so imeli zvezane roke za uresničitev načrtov. Prav zaradi tega si želim, da bi lahko v prihodnje uresničili tisto, kar imamo trenerji v glavah, ter izkoristili tisto, kar imajo tekmovalke v nogah.

Ker je proračunski pas še bolj zategnjen, se kar samo po sebi ponuja vprašanje o zvezanih rokah, o katerih govorite. Na podlagi česa sklepate, da bodo vaše bolj proste? Po pogovorih z direktorjem zveze, predsednikom alpskega zbora in odbora ter pokrovitelji sem ocenil, da obstaja velik interes za podporo kakovostnega programa. Poleg tega pa tudi v smučarkah vidim tako velik potencial, da si upam graditi optimistično vizijo. Prevzel sem skupino deklet, na katera lahko stavimo v celotnem štiriletnem olimpijskem obdobju. Zaradi vseh težav pri izvolitvi šefa panoge in potrjevanju trenerjev sicer zamujamo, a zagnanost obeta veliko. Smučarke se že dober mesec posvečajo kondicijskim treningom. Prvi rezultati so že vidni.

Stavite na dolgoročno delo, a vsaj od dela tekmovalk boste verjetno vidne rezultate "zahtevali" že v prvi sezoni? Tekmovalka, kot je Ana Drev, seveda nima časa čakati. Zanjo je na primer jasno, da mora pravi rezultat pokazati že na prvih tekmah svetovnega pokala. Tu so seveda tudi Ilka Štuhec, Katarina Lavtar in Maruša Ferk, za katerimi je solidna ali dobra sezona. So dovolj izkušene in kakovostne za boljše rezultate. Kakšne? Vidim jih tudi med najboljšimi petnajstimi ali desetimi na tekmah svetovnega pokala. Stopničke? Zakaj pa ne?!

Verjetno vam je znano, da se lahko med navedenimi tekmovalkami le Ferkova pohvali s stopničkami v svetovnem pokalu, a ima njeno tretje slalomsko mesto iz Garmisch-Partenkirchna že petletno brado. Se res bliža čas za prekinitev tega niza? Napovedi so vedno nehvaležne. Ne skrivam pa, da razmišljam tudi o tem. Zadišalo bo tudi po stopničkah. Ilka Štuhec je že v zadnjih dveh sezonah dokazala, da je lahko zelo blizu.

Ilkino kariero so v dobršni meri zaznamovale zdravstvene težave. Vseeno je še relativno mlada. Kakšen je domet smučarke, ki je bila v najstniških letih z naskokom najbolj nadarjena Slovenka? Kljub vsem težavam na svoji poti se že lahko pohvali z nekaj dobrimi rezultati. Verjamem, da je to šele začetek. Njena nadarjenost ni sporna. Upam, da so njene zdravstvene težave preteklost, saj je to osnova za njen nadaljnji razvoj.

Vas moti, da je v pripravljalnem delu sezone ločena od preostale reprezentance? Nisem posegal v ustaljeni koncept dela. Ima svojega kondicijskega trenerja, ki skrbi za kakovostno pripravo. To je zame ključno. Na snegu bomo skupaj, pri čemer velja dodati, da je v trenerski štab vključena tudi njena mama Darja Črnko, kar daje Ilki potrebno mirnost.

Ana Bucik, Tina Robnik in Eli Plut. To so tekmovalke, ki naj bi v bližnji prihodnosti dopolnile stalno slovensko ponudbo v svetovnem pokalu. Je katera od navedenih že dovolj zrela za ta preskok? Tudi pri tem vprašanju bi se vzdržal konkretnih napovedi. Strinjam pa se z oceno, da je napočil čas, da tudi te tekmovalke upravičijo zaupanje in v evropskem ter svetovnem pokalu postrežejo s kakšnim rezultatom. Zagotovili jim bomo kakovosten program. Obenem pa verjamem, da lahko ta skupina deklet pozitivno vpliva tudi na nekoliko starejše rojakinje.

Tina Maze seveda ostaja v svoji ekipi. Pri tem pa je zanimivo, da ste pred debelim desetletjem prav vi v reprezentančni tabor povabili Andreo Massija. Če gledamo nazaj, bi lahko to potezo označili kot zgodovinsko … Dobro se spominjam nabora mogočih kandidatov in argumentov, s katerimi je postregel Massi. O pravi miselnosti me je prepričal tudi, ko sva se prvič srečala na Kodeljevem v Ljubljani. Rezultati dela so bili kmalu vidni. Tudi zaradi tega sem se pozneje zavzel zanj v vlogi kondicijskega trenerja Tine Maze.

Ni skrivnost, da je Massi ideolog najbolj veličastne slovenske smučarske zgodbe. Verjamete, da bi lahko tudi po slovesu Tine Maze pomagal slovenskemu smučanju? Andrea Massi, s katerim sva v odličnih odnosih, je presegel okvire kondicijskega trenerja. Je človek z bogatimi izkušnjami in zelo koristnimi kontakti. Obenem pri svojem delu ne pozna kompromisov. Smučarska zveza bi potrebovala takšne ljudi. O tem ni dvoma. Resnično upam, da se bo našla pot, po kateri bo lahko slovensko smučanje tudi v prihodnje želo sadove njegovega dela.