Ilka Štuhec
Četrtek, 30. 3. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Intervju: Grega Koštomaj
V službi smukaške kraljice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,68
1
"Ilka Štuhec ni več sužnja materiala, ki jo vodi po hribu navzdol, temveč je postala gospodarica svojega smučanja," enega od ključnih razlogov za tekmovalni razcvet nove prve dame slovenskega smučanja razkriva trener v njeni ekipi Grega Koštomaj.
Do trenutka, ko se je Grega Koštomaj leta 2015 priključil projektu samostojne poti Ilke Štuhec, je bil za širšo javnost nepopisan list. Danes je trener svetovne prvakinje, lastnice dveh globusov in druge smučarke svetovnega pokala.
Njegova trenerska pot pa se je začela v več štajerskih klubih, med drugim tudi v Braniku, kjer je bil eden od njegovih varovancev Boštjan Kline. Dve leti je bil nato trener ženske C-reprezentance, v kateri sta bili tedaj Tina Robnik in Ana Bucik.
Leta 2009 se je preselil v Bolgarijo, kjer je služboval vse do usodnega klica Ilkine mame Darje Črnko. "Dogovorili smo se za dvoletno sodelovanje. Letos sem zgolj vprašal, ali so zadovoljni. Odgovor poznate," pravi 43-letni Celjan, ki na kakšno novo trenersko snubitev še ni naletel.
Ilka in njena bera v sezoni 2016/17
Deset dni po vrnitvi v domovino za vami prihajajo vtisi, za vami prihaja utrujenost. Kaj je močnejše?
Vesel sem drugačnih barv, ki me spremljajo. Vesel sem družinskega okolja. A tudi na tej ravni želim biti popolnoma predan. Kar pa zadeva vtise, moram priznati, da nisem človek, ki bi uspehe teatralno podoživljal. Ne zajemam jih z veliko žlico, čeprav ob odzivu okolice spoznavam odmevnost zgodbe. Ustavljajo me ljudje, ki jih v preteklosti nisem opazil. Tudi medijske pozornosti je več. Zame je vse skupaj zelo lep spomin, a obenem obveza za prihodnost. V Ilkini ekipi se zavedamo, da na lovorikah ne smemo zaspati. Treba je poiskati nove izzive in tekmovalki omogočiti še boljše pogoje.
Za kako čustvenega trenerja veljate?
Že v svoji kratki smučarski karieri sem bil zelo čustven. Pogosto sem bil žrtev lastne treme. Podobno doživljam tudi Ilkine vožnje. Gre za velik stres. Ko so v igri še zmage, globusi ali kolajne, me tekma še bolj prevzame. Čustvom znam pustiti pot. Zato se pojavi tudi kakšna solza. A ne zaradi mojega dela, temveč zadovoljstva, da je tekmovalki uspelo. Vem namreč, kako krvavo je delala za te trenutke.
A vendarle gre verjetno tudi za svojevrstno osebno zadovoljstvo. Na trenerski poti vam namreč ni šlo vse kot po maslu. Iz Slovenije ste predčasno odšli, v Bolgariji pa ste delali v nesmučarskem okolju.
Morda je to pot, ki sem jo moral prehoditi, da sem danes tu, kjer sem. Bolgarija? Tam sem se pogosto ubadal z načini, kako pripomoči k spremembi sistema. Tam se radi zatekajo k preživelemu sistemu Popangelova. Zaradi tega so bili zelo trdi. V Ilkini ekipi pa se o novih idejah odkrito pogovarjamo. Ilka seveda ni poskusni zajček, a je odprta za spremembe. To jo zadovoljuje. Zaradi tega je šport zanjo zanimiv in v njem uživa.
Kaj pa slovo od Slovenije, kjer ste delovali v ženski C-reprezentanci?
To je bila nadarjena skupina deklet. Z njimi sem želel delati še eno sezono, a so se pri SZS odločili drugače. Tedanji šef moške reprezentance Urban Planinšek me je nato želel v svoji ekipi, a se ni izteklo po načrtih. Nato je prišel sestanek na sedežu zveze, ko sem vstal in dejal, da ne sprejemam tega, da me selijo proti moji volji. Sem nasprotnik rošad brez pravih temeljev. Odšel sem in dejal, da si bom že poiskal delo.
Kakšnih zamer ne gojite?
Ne. Z vsemi v slovenskem smučanju se brez težav pogovarjam o vsem. Vse zgodbe ne želim potencirati. Sam sem odšel in ni mi žal.
Med sezono nikoli ne govorite o ciljih. Je to psihološka varovalka ali resnična osredotočenost na izvedbo? Ali se tudi za štirimi stenami nikoli ne pogovarjate o globusih, zmagah ali kolajnah?
Lovorike niso tabu tema. Ne gre pa za vsakdanjo temo pogovora. Ko se je bližal konec sezone, smo se bili seveda prisiljeni pogovarjati tudi o globusu. A vse znotraj ekipe in z mislijo, da to za Ilko ne bo preveliko breme. Pred svetovnim prvenstvom se prav tako nismo pogovarjali o kolajni. A ko jo je Ilka osvojila, smo se vsi skupaj zavedali teže velikega tekmovanja. S tem smo se naučili pripravljenosti na izziv velikega tekmovanja.
Z Ilko Štuhec so v sezoni 2016/17 dihali serviserka Darja Črnko, trener Grega Koštomaj in kineziologinja Anja Šešum.
Verjetno pa se boste v prihodnjih mesecih težko izognili vprašanju o napadu na olimpijsko kolajno …
Zdaj vemo, kaj pomeni breme ene tekme. V določenem trenutku, predvsem pa na določenem hribu, mora tekmovalka odpeljati popolno. Izkušnje iz letošnje sezone nam bodo v olimpijski zimi prišle zelo prav. Storili bomo vse, da bo priprava dovršena. Letos je bilo za vso ekipo marsikaj povsem novo, morda zaradi tega tudi bolj stresno.
Zavedamo se, da je olimpijska kolajna dosegljiva. Ne bi bilo pošteno, če bi dejal, da si je ne želimo ali da si je Ilka ne želi. Vsekakor pa bo morala kakovost potrditi v točno določenem trenutku. Če bo to dovolj za kolajno, bomo seveda vsi zelo veseli.
"Ponudbe? Do sedaj jih še ni bilo. Pa tudi razlogov za selitev ne vidim."
Ostaniva pri velikih tekmovanjih. "Ves dan smo 'babe' jokale. Nato je prišel Grega in udaril po mizi," je pred časom del dogodkov pred smukom na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu razkrila Ilkina mama Darja Črnko. Kakšen je bil ta udarec?
Nič dramatičnega ni bilo. Pride tudi tak dan. Pomembno je, da smo ga rešili. Ponavljam, to je bil položaj, v katerem smo se prvič znašli. Po superveleslalomu in kombinaciji je vse kazalo na to, da bomo izgubili nadzor nad dogodki. Takrat sem jih moral postaviti pred dejstvo, da smo v St. Moritzu zaradi rezultata. Dejal sem jim, naj pustijo svoje zgodbe in se osredotočijo na delo, ki ga opravljamo vso sezono. Naloga mene, Darje in Anje (Šešum, kineziologinje; op a.) je, da Ilko tako pripravimo, da palice postavi čez štartno palčko sproščena in samozavestna. To je bila neke vrste šok terapija. Po tistem pogovoru smo se vsi prebudili s čistimi mislimi in prijeli za svoje delo. Nadaljevanje poznate. Ilkin vrhunski nastop in zmaga.
Kakšna je trenerjeva komunikacija z žensko? Ste pri izbiri besed in tona bolj previdni kot pri pogovoru z moškim smučarjem?
Velike razlike so že, če delaš z mladinko ali odraslo žensko. Med spoloma je ta razlika še večja. Pri fantih si lahko občasno tudi ruski trener s trdo roko. Pri dekletih moraš biti bolj demokratičen. Predvsem pa moraš iskati več kakovosti kot pa opozarjati na napake. Delo z ženskami ni preprosto. Predvsem pa si, podobno kot v življenju, ne smeš preveč želeti razumeti žensk. Moški jim namreč nikoli ne bomo prišli do dna. Ko si to priznaš, je lažje. Ne brcaš več v prazno. Jaz sem to dojel in sprejel.
Druga posebnost te ekipe pa je, da ste pravzaprav trener svoje delodajalke. Znate odmisliti ta odnos?
Trener mora biti vedno v službi tekmovalca. Ne glede na to, kdo plačuje račune. Tekmovalec je namreč tisti, ki mora doseči rezultat. Pri tem je vseeno, ali v okviru smučarske zveze ali pa zasebne ekipe. Na tej ravni torej v glavi ni konflikta.
Kako pa bi opredelili svojo vlogo v ekipi? Je stroka povsem v vaših rokah?
V tem projektu so še kondicijski trener, akrobatski trener, psihologinja … Veliko se pogovarjamo. Znamo stakniti glave in se pogovoriti. Mama jo pozna vse življenje. Ve, kaj potrebuje. Tu pomembno vlogo igra tudi Anja Šešum, ki pove, v kakšnem stanju je njeno telo in kakšne obremenitve so še sprejemljive. Upoštevamo tudi Ilkine želje. Res pa je, da je moja domena delo na snegu.
Ekipo bo zdaj okrepil še Luka Križaj. Na kakšen način se bo vključil v pogon?
Kolikor vem, je značajsko preprost človek, tako da se bo znal vklopiti. Vsi ga bomo veseli. Marsikomu bo zmanjšal napor. Dobrodošel bo nov par rok.
Ekipi Ilke Štuhec se bo priključil Luka Križaj. Gre za 20-letnega Škofjeločana, katerega smučarko kariero je prekinila poškodba hrbtnega vretenca. V stiku s smučanjem je ostal kot testni smučar Rossignola.
Ilka je dolgo veljala za specialistko za drsalne dele. Letos smo jo videli v veliko bolj vsestranski luči. Kako pojasnjujete ta preskok?
Jasno je, da ima Ilka prirojen občutek za drsalne dele. Tega se je deloma mogoče priučiti. Velik odstotek pa je smučarju podarjen. Ona to ima. Kjer se številni mučijo, se ona zlije z opremo in terenom. To ima preprosto v sebi. To je tudi zelo težko izgubiti.
Za specialistko za drsenje pa ste jo okronali mediji. Ta preskok občutim predvsem v dejstvu, da z vaše strani ne prejemam več vprašanj, ali ji je določen smuk pisan na kožo. Kot kaže, ste spoznali, da je lahko dobra na vseh trerenih. To so potrdile tudi moje analize. Pogosto je imela najboljše čase tudi na tehnično zahtevnih odsekih. Zakaj? Predvsem zaradi boljše postavitve na smučeh. Bolj izkorišča svojo opremo. To se najbolj pozna v zavojih.
Tega smo se lotili zelo sistematično. Ko je Ilka sama začutila, da v bolj središčnem položaju z manj napora opravlja s progo, je sama sebe silila v izboljšave. Zdaj tudi sama dobro ve, kje čuti opremo. Morda je to največji uspeh sezone.
Pozabiti pa ne smemo mentalnega preskoka. Številni me sprašujejo o tem. Odgovarjam, da je Ilka postala gospodarica svojih smuči in svojega smučanja. Zdaj se ona odloča, kje končati zavoj. Ni več sužnja materiala, ki jo vodi po hribu navzdol. Do tega zavedanja pride zelo malo deklet.
Kje pa še vidite pomanjkljivosti?
Krajši skoki: eden od ciljev v novi zimi.
V smuku največjo rezervo vidim v krajših skokih. Res je, da so njeni skoki tudi posledica večje hitrosti, a v zraku se ta hitrost malce izgublja. Poleg tega si želimo, da bi še bolje izkoriščala opremo v hitrih dolgih zavojih. Takšnih odsekov je kar nekaj tudi na olimpijskem smuku v Jeongseonu. Tam bo dobrodošla vsaka stotinka, ki jo bomo še pridobili.
V superveleslalomu pa opozarjam na taktiko. Pomembno je, da se proge že takoj loti napadalno, ne da se prebudi pri desetih vratih in spozna, da je lahko še bolj agresivna. Seveda pa je črta med napadalnostjo in grobostjo zelo tanka.
Poleg tega pa nekaj zalog vidim tudi v zanesljivosti pri veleslalomskih zavojih, torej pri odzivu na spremembe hitrosti, ki so posledica dobrih zavojev. Ritem mora nato prilagoditi in biti odzivna. S tem bo tempo smučanja še hitrejši.
Letos se je podpisala pod drugo najboljšo slovensko sezono v svetovnem pokalu. To je dosežek za zenit kariere. A v njenem primeru ste zdi, da vendarle še ne gre za zadnjo stopnico …
Bilo bi nepošteno, če bi dejal, da smo z doseženim zadovoljni. Vedno je mogoče osvojiti še več. Vedno je dovolj prostora za napredek. Naj nova sezona prinese novo zgodbo. Upam, da bo podobno uspešna.
Priznam pa, da je leto presežkov nekoliko presenetilo tudi nas, ki delamo z njo. A ko imaš ob sebi tako samozavestnega in sproščenega športnika, se stvari premikajo same od sebe.
Vse višja pričakovanja pa so nam, kot kaže, v krvi. Za Goranom Janusom je na primer peta najboljša sezona v zgodovini skokov. A ker je nastopila po štirih letih strmega vzpenjanja, se v javnosti že porajajo vprašanja o (ne)uspešnosti.
Kristalna pravljica Ilke Štuhec.
Ste že določili okvire sezone 2017/18? Lahko Ilko pričakujemo na vseh tekmah?
Konkretno se še nismo pogovarjali o tem, a radikalnih sprememb ne bo. Zanesljivo bomo prilagodljivi. Ne bomo si natovorili pretežkega nahrbtnika. Ocenjujem, da se bo Ilka le stežka lotila vseh tekem. Koledar je namreč prezahteven, zato menim, da bi zaradi dodajanja disciplin trpela njena kakovost v hitrih disciplinah. Športnik namreč ob tekmovanjih potrebuje tudi čas za počitek in treninge. V letošnjem programu si je še lahko privoščila nekaj oddiha, ob tem pa smo se za kakšen teden umaknili na treninge. Če ni nastopala na vseh tekmah, bi bilo to nemogoče.
1