Tudi s Tino lisičji rekord nedosegljiv

"Ustavljali so se delovni stroji, v šolah se je prekinjal pouk, vsi so hiteli pred male ekrane in stiskali pesti za smučarske junake," se časov neizmerne in neponovljive evforije iz 80-ih let minulega stoletja radi spominjajo smučarski zanesenjaki. Danes so tovarne žal prazne zaradi drugih razlogov, pouk pa utegne odpasti le ob kakšni stavki. Ob tem pa je seveda že dobri dve desetletji, torej vse od občutnega povečanja slovenske športne pluralnosti, jasno, da so časi, ko je bilo alpsko smučanje absolutni in izraziti nacionalni šport s tekmovalci in tekmovalkami, s katerimi so se – tudi zaradi prevlade športnikih iz preostalih jugoslovanskih republik v drugih panogah – Slovenci množično identificirali, vse bolj oddaljena zgodovina. Navsezadnje tudi aktualna sezona s sanjskim rezultatskim nizom Tine Maze, ki je na odlični poti k velikemu kristalnemu globusu, torej najprestižnejši smučarski nagradi, od katere sta bila denimo Mateja Svet in Bojan Križaj tudi na vrhuncu svojih karier kar krepko oddaljena, ni prinesla evforije, vsaj približno primerljive z večkrat opevanimi zlatimi časi slovenskega smučanja.

Mazejeva, ki bo ob koncu prihodnjega tedna na Pohorju skušala uresničiti željo o dvojnem zmagoslavju, sicer po mariborskih zagotovilih marljivo skrbi za večje zanimanje za vstopnice za 49. Zlato lisico. Kljub vsemu pa bo obisk po vsej verjetnosti krepko zaostal za rekordnim. "Ocenjujemo, da si bo posamezno tekmo ogledalo deset tisoč ljubiteljev smučanja, tako da si obetamo skupni obisk v višini 20.000. Ne skrivamo, da si iz tega naslova obetamo tudi nekaj več priliva kot v preteklosti. S tem bi presegli obisk iz minulih let, povsem utopično pa je pričakovati, da bi lahko padel absolutni rekord. Leta 1990 si je namreč ob navdušenju nad Matejo Svet eno samo tekmo ogledalo celo 25 tisoč gledalcev. To je bil nekaj časa tudi rekord v svetovnem pokalu. Avstrijci so ta rekord sicer kmalu potolkli, mi pa bomo morali na ta trenutek, kot kaže, še dolgo čakati," dober teden pred gostovanjem svetovnega pokala razmišlja generalni sekretar organizacijskega odbora Zlate lisice Srečko Vilar, ki seveda upa, da bo dala najboljša smučarka na svetu tekmovanju prav posebno težo. Ob tem sicer priznava, da nad Mariborom že lep čas ni trenirala, a vseeno verjame, da bo to zanjo domača tekma v pravem pomenu besede.

Prva dama slovenskega smučanja je v Mariboru, ki se ne more pohvaliti z izrazito zahtevno progo, na kateri bi lahko lažje unovčila svojo kakovost, sicer zmagala že dvakrat, vseeno pa pod Pohorje še nikoli ni pripotovala v takšni vlogi kot letos. To ji priznava tudi legendarni trener in smučarski delavec Filip Gartner, ki je v sredo kot snežni kontrolor FIS prižgal zeleno luč za nadaljnja dela na progi, na kateri se bo prihodnjo soboto in nedeljo v lisičji lov podala Mazejeva. "Kar dela, je fenomenalno! Prišla je do faze, ko o sebi odloča na pravi način, ob tem pa ima ob sebi zaupanja vredno ekipo. Prav zaupanje je na tej ravni ključno. Spominjam se trenerskih metod očeta Marca Girardellija. Vsi smo strokovno ocenjevali, da so metode pedagoško pod vsako kritiko. A sin mu je zaupal, sistem pa je deloval. Ko tekmovalec zaupa tistemu, ki ga vodi, je storil vse," razmišlja izkušeni strokovnjak, ki je trenerski pečat, obogaten s kolajnami z velikih tekmovanj in globusi, med drugim pustil tudi v Avstriji in na Norveškem.