Tudi novi trenerji brez čarobne palice

''Nimam čarobne palice,'' je ob imenovanju za trenerja moške ekipe za tehnični disciplini pred dobrim letom poudaril Pavli Čebulj. Res je ni imel. Tako kot tudi ne Urban Planinšek, ki je pred tem deloval v vlogi glavnega trenerja moške vrste. Že on je pripoznal eno od ključnih hib slovenskega smučanja – moški veleslalom, za katerega je večkrat dejal, da je prava nočna mora. A ob opozarjanju na težavo in prvih potezah, ki naj bi jih v smeri reševanja potegnili odgovorni, se je na rezultatski ravni položaj zgolj še poslabševal. Vse do te mere, da je slovensko smučanje v minuli sezoni prvič po osamosvojitvi in prvič po uvedbi novega točkovnega sistema, ki nagrajuje najboljših 30, ostalo brez ene samcate točke svetovnega pokala. V disciplini, za katero so rodovi upravičeno trdili, da je bazična oziroma prava osnova alpskega smučanja. Z nič kaj uglednim položajem se bo odslej soočala nova trenerska struktura, ki pa dediščine ne more prav hvaliti. V mladem rodu na obzorju ni tekmovalca, ki bi vsaj v svoji starostni kategoriji izstopal in kazal vidne dosežke v veleslalomu, nič kaj ugoden pa niti pogled na zadnje štiri, ki so se v zadnjih letih prebili med najboljših 30. Mitja Valenčič se je posvetil zgolj slalomu, Bernard Vajdič in dolga leta vodilni ali pravzaprav edini pravi veleslalomist Aleš Gorza sta izpadla iz reprezentance, na prepihu pa je tudi Janez Jazbec, ki si bo moral stroške priprav kriti sam. Optimizma na vzbuja niti pogled na lestvico FIS. Na najnovejši je namreč najboljši Slovenec Matic Skube, ki zaseda 88. mesto, med najboljših 100 pa nato najdemo le še odpisanega Vajdiča in mojstra treningov Jazbeca.

Položaj je boljši v slalomu, sicer dolgoletni paradni disciplini naše reprezentance, ki je prinesla tudi glavnino največjih uspehov in potrdila veljavo največjih med največjimi – Bojana Križaja, Roka Petroviča in Jureta Koširja. A tudi točke med količki Slovencem v zadnjih letih vidno usihajo, predvsem pa je nabor tistih, ki jih osvajajo, vse manjši. Priponko rednega in stabilnega finalista lahko pravzaprav pripišemo le še 33-letnemu Mitji Valenčiču, ki je do tega statusa prišel predvsem na račun zavidljivih delovnih navad in spoštovanja vredne vztrajnosti. Da pri finalnih nastopih ne bi bil povsem osamljen, je nazadnje poskrbel Matic Skube, kot mladinski svetovni prvak sicer že nekaj let veliki up slovenskega slaloma, na najvišji ravni v članski konkurenci pa še brez želene stabilnosti. Izzivov novim trenerjem torej ne manjka. Tudi oni čarobne palice nimajo, vprašanje pa je, ali imajo vsaj vizijo. ''Kot trener vidim več izzivov. Če začnem pri Valenčiču. Želim, da v svetovnem pokalu zadrži raven in ji doda še kakšen vrhunski rezultat. Po drugi strani pa želim, da se ekipi svetovnega pokala pridruži čim več mladih. Izboriti si moramo mesta in jim nameniti priložnost,'' pravi Marko Jurjec, ki v novi trenerski strukturi skupaj z Mitjo Kuncem stoji na čelu tekmovalcev v svetovnem pokalu, za preostali del ekipe pa bosta skrbela Roman Rozman in Rok Toplak.

''Vsi govorijo o tem, da je veleslalom osnovna disciplina. To drži. Po drugi strani pa je res, da je tudi najbolj zahtevna. Ne želim biti žaljiv do slalomistov. A to disciplino je kljub vsemu možno z 'drilom' hitreje osvojiti. Za veleslalom pa mora imeti tekmovalec veliko sposobnosti in občutka ter kakovostno opremo. Čaka nas težko delo. Vsekakor bi nam koristilo, če bi se odprlo vsaj enemu tekmovalcu, saj bi bilo nato vsem lažje,'' o veleslalomskem izzivu razmišlja Jurjec, ki konkretno o tekmovalcih ne želi govoriti, saj jih, kot poudarja sam, še ne pozna dovolj dobro. Zaveda pa se, da bo pritisk po najslabši veleslalomski sezoni, kljub dejstvu, da gre za večletno težavo celotnega sistema ter koncepta dela in ne zgolj za krizo ekipe na najvišji ravni, velik. Posredno ga smučarjem nalaga tudi prvi mož Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše, ki je pred kratkim izjavil, da zaradi občutno povišanega proračuna ne želi več poslušati izjav o nekonkurenčnem izhodišču slalomistov in veleslalomistov. ''S proračunom, ki ga imamo, se moramo glede na trenutne razmere sprijazniti. Ni pa to tisto, kar bi potrebovali. Nekako smo že vajeni skromnosti. Vseeno menim, da ta proračun omogoča korekten program, na podlagi katerega bi fantje lahko napredovali. Poleg tega pa denar ni vse,'' odgovarja Jurjec, ki bo najboljša moža slovenske tehnične vrste, Valenčiča in Skubeta, še ta mesec popeljal na obsežen trening v Argentino. V Južno Ameriki, natančneje v Čile, pa potuje tudi ekipa za hitri disciplini, v kateri se predvsem mladi Boštjan Kline želi dokazati tudi v veleslalomu in tako pomagati pri veleslalomski preobrazbi in prekinitvi črnega niza. Slednji se vleče že (pre)dolgo. Zadnje slovenske moške točke v veleslalomu imajo ob sebi zapisan datum 13. december 2009.