Tudi brez Tine Maze in visokih temperatur vroče smučarsko poletje

Vse od zadnjih uspehov Tine Maze slovensko alpsko smučanje ni bilo deležno tolikšne mednarodne publicitete kot ob koncu preteklega tedna. A če so imele medijske objave v primeru dvakratne olimpijske prvakinje, ki je te dni razpeta med kondicijsko bazo v Gorici in ledenikom Stelvio, pozitiven predznak, pa je bil kontekst zadnjih zapisov povsem drugačen. V središču zgodb, ki so svoje mesto našle v številnih večjih agencijskih poročilih in posledično v medijih z velikim dosegom (BBC, Sky Sport, Guardian …), se je namreč znašla odločitev o strogem kaznovanju smučarskih delavcev, povezanih s spornimi januarskimi tekmami na Krvavcu, na katerih je svetovno znana violinistka Vanessa Mae prišla do norme za nastop na olimpijskih igrah v Sočiju.

Nov pojem – smučarska inkvizicija

Zgodba sicer še zdaleč ni končana. Medtem ko mora svoje povedati še častno razsodišče Smučarske zveze Slovenije, njen direktor Jurij Žurej pa je zaradi zlorabe blagovne znamke napovedal tudi posredovanje primera prisojnim državnim organom, se s četrtkovimi sklepi izvršilnega odbora SZS nikakor ne more strinjati predsednik alpskega zbora in odbora Dušan Gorišek. Ta poudarja, da je treba prirejanje tekem in podobne nečednosti za vselej odstraniti iz slovenskega smučanja, skrbi pa ga kaznovanje zgolj na podlagi suma. Zato v alpskem odboru že išče podporo za oster boj proti sklepom izvršilnega odbora, ki "ožigosani" četverici, v kateri je tudi strokovni vodja alpskih disciplin Vlado Makuc, za štiriletno obdobje prepoveduje smučarsko udejstvovanje pod okriljem SZS.

"Če se bodo sumi potrdili, so kazni vsekakor upravičene, čeprav bo treba tudi v tem primeru ugotoviti konkretno odgovornost posameznikov. V tem primeru pa vse skupaj diši po inkvizicijskem sodišču. Zavedati se je treba posledic takšnih kazni. Preden se človeku, ki živi od alpskega smučanja, prepove delati, morajo biti dokazi jasni," po nekaj prespanih nočeh ugotavlja Gorišek, ki je bil sicer tudi sam imenovan v delovno komisijo za ta primer, a je 26. junija odstopil. "Do takrat se ni storilo nič, sam pa sem poslušal očitke o pristranskosti. Zato sem ocenil, da je umik najbolj modra poteza," pojasnjuje Gorišek.

Prispevki še burijo duhove

Usoda četverice pa še zdaleč ni edina smučarska tematika, ki v sicer nadpovprečno hladnem poletju ogreva slovensko smučarsko ozračje. Medtem ko je že omenjena Mazejeva, zaradi katere je bilo v preteklih sezonah ob poletnih pogajanjih z zvezo prelitega veliko črnila, brez večjih zapletov uredila odnos s krovno organizacijo, pa se zapleta pri podpisovanju pogodb s preostalimi reprezentanti, predvsem tistimi, ki si z rezultati niso priborili statusa A.

Del reprezentantov namreč ostro nasprotuje pogodbenem členu, po katerem bi morali na račun zveze nakazati šest (B-status), sedem (C-status) oziroma devet tisoč evrov (tekmovalci, ki so v reprezentanci na podlagi strokovnega predloga). V oči bode tudi podatek, da bi morali smučarji z najnižjim statusom sami plačevati stroške vseh letalskih vozovnic, torej ne le tistih za priprave na južni polobli. To pomeni, da bi morala recimo Ana Drev ali pa Andrej Šporn plačati tudi prevoz na svetovno prvenstvo v ZDA, če bi se nanj uvrstila.

Ob neomajnosti zveze in odklonilnem stališču tekmovalcev, ki sicer ne nastopajo povsem enotno, so se deležniki znašli v svojevrstnem pat položaju. Za nameček nadaljnje pogovore otežuje nastali položaj po epilogu afere Vanessa Mae. "Položaj res ni prijeten. Negotovosti je v tem trenutku preveč. Jasno je le, da od začrtanega programa ne bomo odstopali. To pomeni, da bomo ob denarnem primanjkljaju treninge omogočili manjšemu številu smučarjev, v skrajnem primeru pa se bomo za sodelovanje zahvalili kakšnemu trenerju," je odločen predsednik alpskega odbora Gorišek.