Teja Gregorin: Hvala bogu, da še nisem v vrhunski formi!

Biatlonke in biatlonci so pravzaprav šele sredi priprav na prihajajočo sezono in že na prvem resnem testu v Tjumnu so se izkazali. Poletna svetovna prvenstva sicer niso ravno tekmovanja na najvišji ravni, pravzaprav jih najboljše biatlonke in biatlonci ne jemljejo preveč resno, ampak letošnje je bilo vendarle malce močnejše kot sicer. "Tekma je tekma," nam je še pred začetkom prvega dela priprav na Pokljuki razlagala Teja Gregorin, ko smo jo povprašali po resnosti poletnih preizkušenj, a po dveh naslovih svetovne prvakinje na rolkah in pomembnega prispevka pri osvojitvi bronastega odličja mešane štafete na istem prvenstvu je 34-letna na Gorenjskem živeča Ihanka, ki je februarja letos na olimpijskih igrah v Sočiju z bronastim odličjem dosegla največji uspeh v karieri, vendarle priznala, da tako dobrih predstav pač še ni pričakovala. "Očitno dobro delamo, priprave potekajo po načrtu brez zdravstvenih težav in upam, da bo tako ostalo tudi do zime, ko bo šlo še mnogo bolj zares," pravi tekmovalka, od katere lahko tudi v sezoni 2014/15 pričakujemo veliko, sama pa si pred koncem kariere najbolj želi postaviti še "tisto piko na i", torej doseči zmago na tekmi svetovnega pokala. Če ji bo to uspelo na domači Pokljuki, bo srečna.

Svetovna prvakinja ali svetovna prvakinja v poletnem biatlonu? Kako gledate na svoje dosežke iz Tjumna? Zelo vesela sem, da je forma kljub temu, da se nismo nekaj posebej pripravljali za to svetovno prvenstvo, na dokaj visoki ravni. Seveda to ni forma, ki jo pričakujem v zimi, ampak podatki kažejo, da smo na pravi poti. Tekaško mi mogoče manjka še nekaj tistih pravih hitrih treningov, ampak hvala bogu, da nisem že zdaj v vrhunski formi, ker potem ne vem, kako bi bilo pozimi. Strelsko pa pač poskušam dobiti tiste izgubljene sekunde. Malo mi še manjka pri sami hitrosti do prvega streljanja, ampak imam še dva meseca časa, zato upam, da bo vse v redu.

Lahko malo opišete dogajanje na tisti tekmi na svetovnem prvenstvu? Pogoji so bili za biatlonce zelo nenavadni. Na vseh treh tekmah je bilo zelo vroče, komarjev je bilo neverjetno veliko, tako da smo imeli kar velike težave. Ampak jaz sem se že prvi dan sprijaznila s tem, ker če bi ves čas razmišljala o tem, kako je vse slabo, ne bi bilo dobro. Mislim, da sem se v redu spopadala s temi težavami, same tekme so bile zelo dobro organizirane, na zelo visoki ravni. Tukaj Rusom nimam kaj očitati.

Tudi konkurenca je bila na tem prvenstvu kar spoštovanja vredna, nikakor ne tretjerazredna … Res je. Veseli me, da so prišle Čehinje, Ukrajinke, Slovakinja Kuzmina, Rusinja … Primerjava je bila zelo dobra, zato lahko tudi ocenim tiso trenutno pripravljenost in mislim, da smo na pravi poti in bomo formo stopnjevali do same zime.

Rolke same so specifične, imajo kakšne tekmovalke na njih lahko kakšno prednost v tehniki v primerjavi smučmi? Jaz mislim, da je vseeno v zimskem delu potrebne malo več tehnične pripravljenosti kot na rolkah. Na posnetkih smo recimo lahko videli Kitajke, ki imajo zelo grdo tehniko na rolkah, pa so bile kljub temu konkurenčne. Pozimi s takšno tehniko zagotovo ne bodo. To se mi zdi ena takšna razlika, nekaterim tudi bolj ustrezajo rolke, jaz pa sem na srečo narejena za zimo in komaj čakam, da stopim na prvi sneg.

Malo smo bili presenečeni nad določenimi tekmovalci: v ženski konkurenci Kitajke, ki ste jih že omenili, v moški Belgijec. Imena, ki jih pozimi ne vidimo med najboljšimi, mogoče je vseeno to ta razlika … Morda res, nekateri pa so se mogoče tudi zelo dobro pripravili na poletno svetovno prvenstvo. Ne vem, kakšne načrte imajo recimo Kitajci …

Kako zdaj do zime? V prihodnjih tednih nas čaka državno prvenstvo, potem še en teden priprav na morju, kjer bo verjetno poudarek bolj na količini samega treninga. Nato pa stopnjevanje forme do začetka zimske sezone, kjer jaz pričakujem prvi vrhunec na Pokljuki. Tam si želim postaviti še tisto piko na i, ki manjka v moji karieri. Jaz upam, da bo uspelo, če ne, pa pač …

Boste pa to piko postavili kje drugje … (smeh) Ja, bom pa kje drugje. Ampak moja želja vseeno je, da bi to naredila na Pokljuki. To je domača tekma in ta želja je do zdaj ostala neuresničena. Če sem rojena pod srečno zvezdo, mi bo tudi to uspelo.

Kako pa kaj napredujejo mlada dekleta? Slišali smo, da ste v reprezentanci nekakšna neuradna mentorica Anji Eržen in Urški Poje … Vesela sem, da smo dobili neko mlado kri, vse skupaj je malo poživila. Mislim, da imajo ta dekleta zelo lepo priložnost, da zgradijo uspešno kariero, če bodo le delala tako, kot jim narekuje trener. Mislim, da se za prihodnost ženskega biatlona tudi po tem, ko z Andrejo končava karieri, ni treba bati. Zadaj je nekaj mladih, ni pa jih ravno toliko kot v Rusiji. Zato bo iz teh, ki jih imamo, pač treba potegniti maksimum, da bo vse teklo naprej tako, kot mora.

Konkretno, Urška in Anja napredujeta hitro. Sta iz pravega testa? Mislim, da sta. Anja je že lani dokazala, da je tekaško zelo konkurenčna, težava je pač, ko ji daš puško na ramo, ta poskrbi za tisto razliko med tekom in biatlonom. V letu ali dveh bo tudi ona že redno osvajala točke za svetovni pokal. Urška pa je še zelo mlado dekle in ima še kar nekaj časa, pa vseeno zelo hitro napreduje, kar je presenetilo tudi mene. V nekaj letih bosta obe zelo resni tekmovalki.

Sicer pa so vas obiskovalke in obiskovalci naše spletne strani izbrali tudi za Sportalovo športno ime tedna. S plavalcem Damirjem Dugonjićem, ki je osvojil bronasto odličje na evropskem prvenstvu v Berlinu, sta tudi v anketi uprizorila dober "boj", na koncu pa ste bolj prepričali vi. Kako pa gledate na takšna glasovanja? V bistvu mi je zelo všeč, da zmagujem tudi na takšnih "tekmovanjih" (smeh). Lepo je, da slovenska javnost spremlja tudi naše poletne tekme, in veseli me, da sem bila v neposrednem dvoboju boljša od Damirja (smeh).

Bi mu ob tej priložnosti kaj sporočili? Ne, raje ne (smeh).

Sicer pa vas biatlonce poleti pogosto vidimo tudi na kolesih. Vključite v svoj program priprav tudi kakšne druge športe? Največ smo na kolesu, vključujemo tudi pohode po hribih. Rečemo jim kros pohodi, malo tečemo, malo hodimo, pač odvisno od tega, kakšen je teren. Ogromno pa delamo na moči, se pravi delo v fitnesu. Na tem je največji poudarek.

Verjetno se morate kakšnim športom tudi izogibati zaradi specifičnih zahtev biatlona? Resda se je kakšnim aktivnostim treba izogniti, a sama težav v tem pogledu nimam. Vse, kar rada počnem, je v bistvu že zajeto v treningu. Ni mi treba paziti.

Pa kaj spremljate tudi preostale slovenske športnice in športnike? Poleti se veliko dogaja, vi pa imate nekaj več časa za spremljanje tekmovanj … Spremljala sem atletiko, slišala sem tudi, da se je Maribor uvrstil v ligo prvakov, zato bi izkoristila priložnost in jim čestitala. Pravzaprav čestitam vsem slovenskim poletnim športnikov, zdi se mi, da so dosegali res dobre rezultate. Sem na tekočem, kar zadeva poletne športe.

Kateri šport pa vam je še posebej pri srcu? Poleg biatlona, seveda. Omenili ste atletiko, vas pritegne še kakšen? Poleti najraje pogledam atletiko, pa kakšno plavanje, tudi kolesarjenje … V zimskem času pa rada pogledam smučanje, skoke, deskanje … Te bolj aktualne športe.