Četrtek,
10. 5. 2012,
15.04

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Pokljuka

Četrtek, 10. 5. 2012, 15.04

8 let, 7 mesecev

Spor o vodnem zbiralniku na Pokljuki dobili ekologi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ministrstvo za kmetijstvo in prostor je pritrdilo Agenciji RS za okolje, ki je zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja za že zgrajen akumulacijski bazen za umetno zasneževanje na Rudnem polju.

Novi biatlonski center, na katerem decembra načrtujejo izvedbo tekme svetovnega pokala, leži v Triglavskemu narodnemu parku in v zavarovanem območju Natura 2000, kjer veljajo strožji naravovarstveni pogoji. Leta 2010 sprejeti zakon o TNP tako izrecno prepoveduje gradnjo vodnih zbiralnikov, če niso namenjeni napajanju živine, čeprav je bil biatlonski center zgrajen že leto pred sprejetjem novega zakona. V postopku izdaje naravovarstvenega soglasja sta sodelovali okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG) ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki sta prepričani, da je akumulacijski bazen črna gradnja, ki bi jo morali odstraniti, okolico pa sanirati. "Takšno odločbo smo pričakovali. Zdaj od oblasti pričakujemo, da bodo potegnile pravo potezo in to 'jezero' porušile oziroma zasule. Če veljajo zakoni za druge v Triglavskem narodnem parku, potem mora zakon veljati tudi za SZS. Če se lahko rušijo 'črne gradnje' domačinov, čeprav v to kategorijo črnih gradenj ne sodijo, naj se zruši tudi ta novogradnja. Če se gremo narodni park, ga imejmo, sicer ga ne potrebujemo in imejmo v njem smučarske centre in druge dejavnosti, ki tja ne sodijo," je menil predsednik AAG Vojko Bernard.

Center na Pokljuki je bil zgrajen oktobra 2009. Investicija na Rudnem polju je bila vredna deset milijonov evrov; 6,5 milijona evrov je bilo sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek pa sta prispevali Fundacija za šport in SZS, ki je prek gospodarske družbe Center Pokljuka upravljavec centra in tudi njen stoodstotni lastnik. "Presenečeni smo, da naših argumentov niso upoštevali. Dejstvo je, da imamo gradbeno dovoljenje za 1400 kvadratnih metrov veliko površino in 1400 kubičnih metrov vode. Bazen v površini dejansko odstopa za malenkost, saj znaša površina akumulacije nekaj več kot 1500 kvadratnih metrov, kapaciteta pa 5400 kubikov vode. V gradbenem dovoljenju globina akumulacije ni določena, v gradbenem načrtu pa je narisana globina 3,6 metra. Napaka je bila narejena že ob izdaji dokumenta. Računali smo, da bomo z argumenti izpeljali postopek, da bi lahko dobili okoljevarstveno soglasje, na podlagi katerega bi bilo potem izdano dopolnilno gradbeno dovoljenje za regulacijo takšne količine vode, kot je. Soglasje je bilo zavrnjeno, na kar smo se pritožili, a so našo pritožbo zavrnili. Zdaj nam ostane le še spor pred upravnim sodiščem. Zadeva je še daleč od tega, da bi bila pravnomočna, sodišče bo tako moralo odločiti, kdo ima prav - okoljevarstveniki ali mi," je zavrnitev pokomentiral Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon pri smučarski zvezi, ki ga vodi že vse od leta 1993.

Zupan vseskozi opozarja tudi na precej pomemben okoljski vidik akumulacije: "Ob manjši akumulaciji ne bi imeli dovolj vode za zasneževanje biatlonskega centra, zato bi jo morali za ustvarjanje umetnega snega dovažati na Pokljuko iz doline iz Radovne s cisternami, kar bi pomenilo približno 500 voženj tovornjakov v enem tednu. Slednje bi z izpušnimi plini in hrupom dodatno obremenilo občutljivo okolje na Pokljuki, povečali pa bi se tudi stroški. To pomeni vrnitev v preteklost, saj smo bili vodo prisiljeni dovažati že nekaj let nazaj. Še vedno imamo uporabno dovoljenje za umetno zasneževanje in uporabo zunanje infrastrukture na Pokljuki, v tej akumulaciji pa se zbirajo odpadne oziroma meteorne vode, ker drugih voda na Pokljuki ni, to vodo pa uporabimo le ob prvem zasneževanju ob začetku sezone, če ni zadosti naravnega snega." S takšnimi pomisleki se v Alpe Adria Green niti najmanj ne morejo strinjati. Če bi se grožnje s transporti vode uresničile, bi po Bernardovem mnenju morala ukrepati uprava TNP in preprečiti takšne prevoze zaradi povečanih emisij v okolje.