Slovenski aduti nove zime ali smučarsko življenje brez Tine Maze

Veleslalomsko navdahnjeni del karavane svetovnega pokala, ki sicer zaobjema tudi osrednje favorite za velika kristalna globusa, se te dni pospešeno pripravlja na tradicionalno ledeniško odprtje sezone v Söldnu. Na tirolski ledenik Rettenbach se bo čez dobre tri tedne odpravila tudi najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze, a po odločitvi za vsaj enoletni smučarski premor, ki bi lahko spomladi vodil v dokončno upokojitev, prvič zgolj kot gledalka.

"Prav zanimivo in verjetno tudi nekoliko težko bo zgolj stati v ciljnem izteku in spremljati dolgoletne tekmice, kako se spopadajo s tisto strmino," brez vedrine v glasu pravi Mazejeva, ki ne skriva, da ima nemalo težav s prilagajanjem na drugačen življenjski ritem brez vpetosti v tekmovalno-trenažni urnik.

Spuščanje letvice pričakovanj

V Söldnu se bo torej za slovensko alpsko smučanje začelo novo obdobje, svojevrstna era po Tini Maze, ki je v zadnjih letih s kontinuirano vrhunskostjo in karizmatičnim pristopom pogosto zamegljevala pogled na širšo slovensko sliko v nekdaj paradnem športu. Ta narekuje odločno nižanje letvice pričakovanj.

Če so bili namreč slovenski ljubitelji alpskega smučanja v preteklih sezonah vajeni trepetanja za zmago ali vsaj stopničke koroškega prototipa vsestranskosti, bodo v novi zimi stavili na smučarje, ki so vsi po vrsti krepko oddaljeni od prve petnajsterice v posameznih disciplinah. Resda so med njimi tudi takšni, ki so že stali na stopničkah za zmagovalce (Maruša Ferk, Rok Perko in Andrej Šporn), a je od njihovih rezultatskih vrhuncev skopnelo že več sezonskih zalog snega, za nameček pa so bili v preteklih letih gostje seznama poškodovanih in posledično operacijskih miz.

Slovenski smučarski sistem, ki je postal nemočni ujetnik mednarodno nekonkurenčnega proračuna, osipa tekmovalnih rodov in vse višjih meril smučarske vrhunskosti, torej v tem trenutku (še) nima pripravljenega aduta ali vlečnega konja, s katerim bi lahko v kratkoročnem obdobju napadel najvišja mesta.

Slovenski trenutek resnice

Velikanska vrzel, ki bi ob odhodu šampionke Tininega kova zazijala tudi v največjih smučarskih velesilah, bo vidna že na odprtju sezone. V veleslalomu, žarišču njene izjemnosti, bo slovenska reprezentanca v novi zimi stavila predvsem za izkušeno Ano Drev, za katero bo nova sezona trenutek resnice, in Katarino Lavtar, ki ima po solidni predhodni sezoni prav tako godno izhodišče, obenem pa tudi višje ambicije kot zgolj boj za prgišče točk. Podobno razmišlja tudi najboljši moški veleslalomist Žan Kranjec, le da ga čaka prebijanje s precej višjo štartno številko.

Prav izboljšanje štartnega položaja bo v slalomu prednostna naloga svežega primorskega vetra v reprezentanci Ane Bucik, ki je v pretekli sezoni v svetovnem pokalu že opozorila nase, a je bila v primerjavi s Katarino Lavtar precej manj marljiva pri kopičenju točk na nižji tekmovalni ravni. Med moškimi slalomisti pa bo osrednji ali kar edini pravi slovenski adut Matic Skube.

Bodite pozorni na smukače

Prav nekdanji mladinski svetovni prvaki so tisti smučarji, od katerih lahko v novi sezoni pričakujemo največ. Pri dekletih je to Ilka Štuhec, ki prevzema vlogo najboljše aktivne slovenske smučarke. V mlajših kategorijah jo je sicer krasila vsestranskost, ob poškodbah pri prehajanju med članice pa se je udomačila predvsem v hitrih disciplinah. Čeprav napreduje iz sezone v sezono, pa gre vendarle za smučarko, ki je rezultatsko še daleč od osebnih želja in tudi napovedanega dometa. Da se je v novi zimi trdno odločena povzpeti na višjo raven in se znebiti statusa tekmovalke za omejeno število terenov, na katerih se je sposobna približati najboljšim, potrjuje tudi delno samostojna pot, s katero je iskala pot dovolj raznolikih treningov.

Na Mariborčana stavijo tudi v moški reprezentanci. Boštjan Kline, prav tako eden od nekdanjih mladinskih svetovnih prvakov, naj bi bil po trenerskih zagotovilih nared za viden rezultatski preboj. O tem sanja tudi vselej zgovorni Klemen Kosi, ki se je v pretekli sezoni vendarle otresel priponke smučarja zgolj za konkurenčno nekoliko podhranjene kombinacijske tekme. Nadarjenost je pokazal tudi v hitrih disciplinah, v katerih pa zadnje besede še vedno ni rekel niti Rok Perko, sicer najstarejši v plejadi nekdanjih mladinskih prvakov.

Potrpežljivo do novega rodu?

Navedeni smučarji še zdaleč niso zelenci v svetovnem pokalu. Vsi imajo v svoji smučarski biografiji že kar nekaj tekem, ekspresni skok med najboljše pa se ni posrečil še nikomur. Vseeno gre za skupino smučarjev, ki bi se utegnila postopoma vzpenjati proti širšemu rezultatskemu vrhu in po idealnem scenariju počakati na obetavni rod, ki se bo kalil predvsem na tekmah evropskega pokala. Štefan Hadalin in Miha Hrobat sta na nadarjenost opozorila že v pretekli zimi, ob tem pa usklajeno poudarila, da ju čaka še kar nekaj potrpežljivih korakov do dokazovanja na najvišji tekmovalni ravni.