Slovenec do svetovnega rekorda z žganci in polento

Čeprav je bila njegova tekmovalna kariera bolj kratkega daha, se mu je 24. februarja 1961 v Obersdorfu s poletom, dolgim takrat rekordnih 141 metrov, - z njim je za dva metra izboljšal deset let star rekord finskega skakalca Tauna Luira, dosežen na isti skakalnici -, uspelo zapisati v zgodovino.

Čeprav takrat še ni bilo denarnih nagrad, se je Jože Šlibar na račun rekordnega dosežka, ki je zdržal naslednja tri leta, "okrepil" z novim spačkom in novimi alpskimi smučmi – te mu je opremljevalec podaril zato, ker je nekaj metrov po doskoku padel in so mu nekateri očitali pomanjkanje znanja smučanja – ter številnimi poznanstvi, ki so se izkazali za priročne tudi v prihodnjih letih, ko je kot gozdar služil kruh v gozdovih Srednjeafriške republike, plesal z Jovanko Broz ali snoval knjige o zgodovini planiških poletov.

O obdobju, ko smučarji skakalci še niso prakticirali škarjastega sloga skakanja, ko je bil edini doping polenta, žganci in črna kava, ko niso poznali smučarskoskakalnih kombinezonov, niti sponzorjev, boste več lahko izvedeli v obsežnem intervjuju z edinim svetovnim rekorderjem v smučarskih poletih slovenskega rodu, Jožetom Šlibarjem, ki ga bomo na Sportalu objavili to soboto, 22. marca, ob 6. uri. Za uvod v planiški dan – morda bo tudi ta rekorden …