Rok Perko želi premagati naravo: januarja na sneg

"Ne, to se ne sme dogajati. Čez slabo uro moram na štart smuka," si je pred trinajstimi dnevi ob pogledu na odprto rano na levem komolcu in ob poškodbi leve noge po padcu med ogrevalnim treningom v Val Gardeni dopovedoval slovenski smukač Rok Perko, ob tem pa pritiskal na rano, da ne bi izgubil preveč krvi, ter nemočno klical na pomoč. Kmalu mu je postalo jasno, da ne bo ostal zgolj brez tekem v Val Gardeni, kjer je sicer vknjižil svoj najboljši rezultat v karieri (drugo mesto leta 2012), temveč tudi brez niza prihajajočih tekem.

A čeprav mora še danes zajeti sapo, če želi navesti bero poškodb iz Val Gardene (zlomljena leva mečnica, strgane vezi v gležnju, zlom spodnjega dela nadlahtnice na levi roki in poškodovan komolec), za nameček pa se po operacijah noge in komolca giblje z longeto ter berglama, sezone 2015/16 nikakor ne želi odpisati. "Uporabil bom terminologijo Andree Massija, ki je se zelo angažiral pri moji rehabilitaciji. Zdaj stavim proti običajni poti celjenja ran oziroma zdravljenja. Stavim proti naravi. V tej sezoni želim nastopiti vsaj na eni tekmi svetovnega pokala," je odločen 30-letni tržiški Ljubljančan.

Na sneg šest tednov po padcu?

"Januarja se želim vrnitvi na sneg. Ob koncu meseca bi se sotekmovalcem že pridružil na ogledu terena pred treningi v Garmisch-Partenkirchnu. Če bom sledil zastavljenim ciljem, bi se že februarja v Chamonixu skušal prebiti na seznam nastopajočih. Drugo priložnost bom marca iskal v Kvitfjellu," poudarja Perko, ki se je na fakulteti za šport že lotil prvih treningov na posebni izometrični napravi. S temi vajami skuša ohraniti fizično moč in mišično maso v nogah, obenem pa postopoma obremenjuje tudi roke in trup.

"Neizmerno sem hvaležen Massiju, ki mi je stal ob strani že v Val Gardeni, nato pa je zagotovil vse potrebno za takojšnjo pospešeno rehabilitacijo. Tudi zdravnika Matjaž Turel in Anže Kristan ter odgovorni na fakulteti mi maksimalno pomagajo. Ob podpori, ki mi jo nudijo družina, trenerji na čelu s Petrom Penom in sotekmovalci, ne razmišljam o neuspehu," pravi slovenski smukač in dodaja, da se je s tokratno poškodbo sila težko sprijaznil predvsem zaradi napornega poletnega pripravljenega obdobja in občutka dobre pripravljenosti.

Trenutek nezbranosti

Odgovornost za padec po kar nekaj prespanih nočeh je prevzel nase. "Trenutek nezbranosti," pravi in se spominja, kako je med vožnjo težišče pomaknil proti zadnjici ter kot s katapultom poletel čez grbino, pristal tik pred zaščitno mrežo, a preblizu, da bi se lahko izognil padcu. "Takrat se mi je v glavi odvrtel film poletnih in jesenskih priprav," poudarja Perko, ki pa kljub drugem večjem padcu v manj kot dveh letih in vse daljšem točkovnem postu v nobenem trenutku ni pomislil na umik.

"Sebi in drugim moram še marsikaj dokazati. Do tega padca sem bil zelo samozavesten. Posledično sem zdaj toliko bolj odločen. Verjamem, da lahko še v tej sezoni vknjižim viden rezultat ali pa vsaj izboljšam svoj položaj na svetovni lestvici," vztraja dvakratni slovenski olimpijec.