Četrtek, 9. 2. 2017, 19.05
7 let, 1 mesec
TOP 10
Pridrveli iz ozadja in utišali vso konkurenco
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
1
Ni konec, dokler ni konec. Da to drži kot pribito, dokazujejo številni primeri s športih prizorišč. V tokratni rubriki TOP 10 vam predstavljamo nekaj presenečenj iz sveta alpskega smučanja, ki pritrjujejo zgornji trditvi. Za senzacije z visokimi štartnimi številkami so večkrat poskrbeli tudi slovenski smučarji.
Zadnje iz rubrike TOP 10:
1. Katja Koren - dvakratna senzacija iz ozadja
Za senzacijo v smučarski karavani je leta 1993 na prizorišču v Flachauu v Avstriji poskrbela Mariborčanka Katja Koren. Na superveleslalomski preizkušnji, kjer se je zmage po tihem že veselila Italijanka Bibiana Perez, je 18-letna Štajerka pridrvela z repa nastopajočih in s štartno številko 66 ugnala vso konkurenco. Slovensko slavje je s petim mestom dopolnila Alenka Dovžan.
To je bila prva in hkrati zadnja zmaga Korenove v svetovnem pokalu, ki je uspeh kariere kronala z bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994.
Kot izrazita specialistka za hitre discipline je poskrbela za pravo senzacijo na slalomski progi. Štartala je z visoko štartno številko 33 in z najhitrejšo prvo vožnjo na svojih edinih olimpijskih igrah pošteno zmešala štrene specialistkam za slalom. Vreni Schneider je pristala na zanjo skromnem petem mestu.
Korenova je sicer v drugi vožnji naredila napako, a je bilo njeno smučanje še vedno dovolj hitro za skok na zmagovalni oder. Pristala je na tretjem mestu (Schneiderjeva je postala olimpijska prvakinja) in tako osvojila enega od treh slovenskih olimpijskih bronov na norveških olimpijskih igrah. Jure Košir je po pravi drami izpadanja v drugi slalomski vožnji prismučal na tretje mesto, tretja pa je bila tudi Alenka Dovžan v kombinaciji.
2. Pred Korenovo 66 osrečila senzacijo iz Liechtensteina
Le pet dni pred slovensko senzacijo Korenove je številka 66 osrečila Markusa Foserja. Smukač iz Liechtensteina je na smuku v Val Gardeni 17. decembra 1993 izkoristil igro z vremenom in presenetljivo stopil na vrh zmagovalnega odra.
To je bila preizkušnja, na kateri so imeli smukači z visokimi štartnimi številkami občutno prednost. Foser, ki je Liechtensteinu priboril prvo moško smukaško zmago, je bil na koncu za 19 stotink hitrejši od presenetljivo drugega Avstrijca Wernerja Franza (številka 52). Na tretjem mestu je končal Marc Girardeli, ki je branil barve Luksemburga.
Za Foserja je bila to edina zmaga v karieri. Številka 66 je še danes najvišja številka, s katero je alpski smučar ali smučarka slavil(a) v svetovnem pokalu.
3. Tina Maze - zgodovinska smukaška zmaga
Pisal se je drugi februar 2008. Organizatorji na smukaški progi v St. Moritzu so imeli precej dela. Ponoči je zapadlo 20 centimetrov snega, tekmo pa so krojile vremenske razmere, vse od megle do sonca. Boginja Fortuna je bila tokrat na slovenski strani oziroma na strani najboljše slovenske smučarke vseh časov Tine Maze.
Maria Holaus je v ciljnem izteku že prejemala čestitke za zmago, ko se je ob koncu štartne liste s številko 47 na progo odpravila Črnjanka. Iz vmesnega v vmesni čas je bilo bolj jasno, da je Avstrijkino zmagoslavje v veliki nevarnosti. Pri prvem vmesnem času je imela Mazejeva 56 stotink prednosti, pri drugem že skoraj sekundo, pri tretjem 40 stotink, ciljno črto pa je prečkala s 34 stotinkami prednosti pred Holausovo.
"Kar nisem dojela, da sem resnično prva," je po prihodu v cilj dejala Mazejeva, ki je Sloveniji takrat prinesla prvo žensko zmago na smukaških preizkušnjah v svetovnem pokalu.
4. 17-letnica iz Mojstrane do zmage s številko 29
Tudi mlada, takrat komaj 17-letna Alenka Dovžan je poskrbela za senzacijo. Zlato ji je prinesla superveleslalomska preizkušnja, ki je bila na sporedu svetovnega pokala le dober mesec po spektakularni zmagi reprezentančne kolegice Katje Koren. Dovžanova se je s štartno številko 29 v Cortini d'Ampezzo skupaj s Švedinjo Pernillo Wiberg povzpela na najvišjo stopničko, njen uspeh pa je z desetim mestom zaokrožila Korenova.
17-letna Alenka Dovžan je v Cortini d'Ampezzo pripravila presenečenje v superveleslalomu. Skupaj s favoritinjo za zmago, Švedinjo Pernillo Wiberg, je osvojila zlato medaljo.
Za Dovžanovo je bila zmaga v Cortini edina zmaga v svetovnem pokalu.
5. Z zmago v Aspnu tlakoval pot do statusa legende
Za eno največjih presenečenj v snežni karavani je poskrbel tudi Hrvat Ivica Kostelić. Potem ko se je njegova dve leti mlajša sestra že dodobra uveljavila v svetovnem pokalu alpskega smučanja in se privadila na stopanje na zmagovalni oder, je to leta 2001 uspelo tudi njenemu bratu.
Iz rubrike Top 10:
- Deset Slovencev, ki so tekmovali za druge države
- Deset trenerjev, ki so najdlje poveljevalo enemu klubu
- Deset najbolj šokantnih nogometnih zgodb lanskega leta
- Deset najlepših spremljevalk nogometašev lanskega leta
- Deset zvezdnikov športa z odbitimi pričeskami
Legendarni hrvaški smučar Ivica Kostelić je leta 2001 na slalomu v Aspnu v ZDA prvič zmagal v svetovnem pokalu.
Smučar, ki mu v domovini pripada status legende, je leta 2001 s štartno številko 64 zmagal v slalomu. Na progi v mondenem Aspnu v ZDA je izkoristil odlične razmere in se v prvi vožnji zavihtel na sedmo mesto.
V drugi vožnji je izdatno pritisnil na plin in premagal vso konkurenco, tudi Maria Matta, ki je imel po prvi vožnji 85 stotink sekunde prednosti pred Hrvatom.
Kostelić je sezono 2001/2002 kronal z malim kristalnim globusom za zmago v slalomskem seštevku.
6. Želel v finale, nato pa s številko 60 končal dolgo švicarsko sušo
Pod eno večjih senzacij alpskega smučanja se je pred desetletjem podpisal Marc Berthod. Takrat 23-letni Švicar si je januarja 2007 na slalomski progi Kuonisbaergli želel le, da bi se s številko 60 uvrstil v finalno vožnjo. Na koncu je končal precej višje - na vrhu zmagovalnega odra.
Marc Berthod je s številko 60 izkoristil dobre razmere na drugi progi in se s 27. mesta po prvi vožnji zavihtel na prvo.
Adelboden je namreč postregel s pravo športno pravljico, v kateri so se na koncu domačinom nasmeški raztegnili do ušes. Berthod je prvi cilj izpolnil in se v finale uvrstil s 27. časom, nato pa v drugi vožnji, ki so jo zaznamovale čedalje slabše razmere (dež in megla), kot za šalo prehitel tekmece in senzacionalno zmagal.
Na stopničkah sta se mu pridružila Avstrijca Benjamin Raich (+0,26) in Mario Matt (+0,38), mnogi pa sploh niso dobili priložnosti, da bi v težkih razmerah osvojili točke.
Med žrtvami so bili vodilni v svetovnem pokalu Aksel Lund Svindal, Rainer Schoenfelder in tudi Bode Miller, ki je sredi druge vožnje ostal brez smučke.
Berthod je s svojo prvo zmago v svetovnem pokalu končali niz 103 tekem, na katerih Švicarji niso imeli moža na najvišji stopnički. Pred njim je zadnji 30. januarja 2004 slavil Didier Cuche.
7. Debi kot iz najlepših sanj
Presenetljivo se je razpletla še ena smukaška preizkušnja. Decembra leta 1994 se je na smuku v Val d`Iseru potihoma že smejalo domačemu matadorju Lucu Alphandu, ki je ob koncu štartne liste vodil pred Avstrijcem Guentherjem Maderjem.
Debelo uro zatem, ko je Alphand prevzel vodstvo, je s številko 61 v cilj pridrvel smukaški debitant v svetovnem pokalu Josef Strobl in presenetljivo prehitel vse tekmece. Za takrat 20-letnega Avstrijca je bila to šele tretja tekma na najvišji ravni (pred tem je v svetovnem pokalu nastopil le na dveh veleslalomih).
Francoza je prehitel za 11 stotink sekunde, rojaka Maderja pa za 27. Strobl je pozneje dosegel še dve smukaški zmagi, dve superveleslalomski, enkrat pa je bil najboljši še v veleslalomu in paralelnem veleslalomu.
8. Smukačica s številko 42 do zmage v slalomu
Smučarsko karavano je leta 1993 presenetila tudi takrat 18-letna Avstrijka Renate Götschl, ki je v Hafjellu na Norveškem zmagala v slalomu in tako kar najbolje začela svoj pohod na zmagovalne stopničke svetovnega pokala v alpskem smučanju. Tam je postala redna stranka.
Trikratna svetovna prvakinja in dobitnica dveh olimpijskih odličij je v svoji bogati karieri nanizala 46 zmag v svetovnem pokalu, od tega kar 24 v smuku in le eno, to iz Hafjella, v slalomu. Gotschlova je tretja na lestvici najboljših alpskih smučark vseh časov, kjer s 63 zmagami vodi Američanka Lindsey Vonn.
9. Matt v debitantski sezoni zmagal na enem najbolj cenjenih smučarskih prizorišč
Sladke senzacije na enem najbolj spoštovanih tekmovališč, izdatno podprtem z denarno nagrado (Kitzbühel), se je leta 2000 veselil tudi avstrijski smučar Mario Matt. 21-letnik je do prve zmage v karieri prismučal s štartno številko 47. Tekma je bila izredno pomembna tudi za slovenskega smučarja Matjaža Vrhovnika, ki je končal na drugem mestu.
37-letni Tirolec, ki je tudi olimpijski prvak iz Sočija in trikratni svetovni prvak, je v svetovnem pokalu nanizal 15 zmag. Vse z izjemo ene (leta 2007 je v Wengnu zmagal tudi v superkombinaciji) je dosegel v slalomu.
10. Ameriško-slovenska naveza mešala štrene na vrhu
Val Gardena je v preteklosti postregla s številnimi presenečenji. Za eno takšnih sta decembra leta 2012 poskrbela Američan in Slovenec. Na smukaški preizkušnji, ki so jo večkrat prestavili zaradi slabih vremenskih razmer, na koncu pa izpeljali na izjemno skrajšani progi, je vse kazalo na zmago Kanadčana Erika Guaya.
Rok Perko je na skrajšani progi v Val Gardeni leta 2012 presenetljivo prehitel vodilnega Erika Guaya ...
A nato je prišla številka 35 in z njo Rok Perko, ki je odlično opravil s šprintersko progo in za pet stotink senzacionalno ugnal Guaya. Dišalo je že po premierni zmagi Perka, ki je bil do takrat v svetovnem pokalu najvišje na 12. mestu, a mu je prvo mesto vzel Steven Nyman.
... na koncu pa končal za Stevenom Nymanom, ki se je na vrh zmagovalnega odra zavihtel s številko 39.
Američan je nastopil s številko 39 in bil za 19 stotink hitrejši od Tržičana. Nyman je slavi drugič v karieri, tudi prvič je z vso konkurenco opravil prav v Val Gardeni, in sicer leta 2006.
1