Ob rezultatih ne piše, koliko imaš denarja

Ilka Štuhec se je v pred kratkim končani sezoni svetovnega pokala v obeh hitrih disciplinah zavihtela med finalistke (25. v smuku in 12. v superveleslalomu) ter skupaj s kombinacijo osvojila 303 točke, kar je zgolj malenkost manj kot v predhodnih dveh sezonah skupaj. A za pravo zadovoljstvo je manjkal še kakšen vrhunski rezultat več. Dvakrat se je zavihtela med deseterico, a so njeni trije najboljši rezultati v karieri ostali nedotaknjeni, sanje o prvih stopničkah pa prenesene v prihodnjo zimo. Slovenska reprezentantka je bila večinoma zgolj po statusu, medtem ko je na terenu delovala v okviru lastne ekipe, v kateri se je mami Darji Črnko, ki opravlja vlogo serviserke, trenerke in koordinatorke, ter trenerju Gregorju Koštomaju pridružila še kinezio terapevtka Anja Sešum.

"Ni še čas, da bi vlekli črto," ste večkrat dejali med sezono. Je zdaj že napočil trenutek za prvo oceno sezone 2015/16, v kateri ste večinoma delovali v okviru samostojne ekipe?

Sezona ni bila slaba, lagala pa bi, če bi dejala, da sem povsem zadovoljna. Lahko bi bilo boljše. Večkrat. A zdaj je, kar je. Gremo naprej, proti novi sezoni.

Kako strogi ste v rezultatskih pričakovanjih do sebe?

Morda včasih še preveč. Zdi se mi, da bi bila lahko pogosto do sebe bolj prijazna, a v sebi čutim, da lahko pokažem še precej več. To je notranja motivacija, ki me žene. Prav zaradi tega sem včasih stroga.

25-letna Mariborčanka želi ostati na samostojni poti.

Si skozi prizmo te strogosti kakšen del sezone še posebej očitate?

V prvem delu sem bila preveč obremenjena. Kot da bi si nalagala breme, da moram nekaj storiti, se prepogosto spraševala določena vprašanja … Ob takšnem razpoloženju je težko uspeti. No, rezultati so bili vseeno stabilni. Bili so boljši iz tedna v teden, toda v določenem delu sezone sem si dejala: "Zdaj pa dovolj!" Poskušala sem se sprostiti in slediti svojim smučarskim občutkom. Zdi se mi, da sem prav zaradi tega v zadnjem delu sezone delovala boljše.

Je rezultat miselnega preskoka tudi konec sezone z dvema uvrstitvama med deseterico in odličnimi obeti na uradnih treningih?

Med uradnim treningom in tekmo je res velika razlika. Od dresa, priprave smuči, pristopa … Vseeno so dobri dosežki na treningih pokazatelj dobre pripravljenosti. Verjetno ste pri vprašanju merili na Crans Montano (Ilka je na treningih dosegla drugi in osmi čas, op. a.), kjer je tekma nato žal odpadla. Sem pa te dobre občutke prenesla tudi v naslednje tekme.

Sezona 2015/16 je bila za vas po svoje tudi preizkusna, saj ste se skorajda povsem ločili od reprezentance. Je to tudi model za prihodnje sezone?

Nekaj so naše želje, nekaj drugega pa je izvedljivost zamisli. Videli smo, da sistem deluje. To je pozitivna informacija. Prvi pogovori o tem, kako naprej, že potekajo. Bomo videli … Dejstvo je, da ni vse odvisno od mene in moje ekipe.

Koliko ste pravzaprav sploh sodelovali z reprezentanco pod vodstvom glavnega trenerja Denisa Šteharnika in odgovornega trenerja za hitri disciplini Aleša Brezavščka?

Prvič smo se srečali šele oktobra na ledeniku Pitztal, kjer so bile kvalifikacije za prvi veleslalom sezone v Söldnu. Med samo sezono smo na tekmah in uradnih treningih sodelovali pri postavljanju položajev ob progi in snemanju. Vseeno sem se vseskozi naslanjala predvsem na svojo ekipo.

V svetovnem pokalu je zbrala 109 nastopov. Na prve stopničke še čaka.

Posledično ste verjetno tudi strokovno avtoriteto našli izključno v svoji ekipi …

Da. Večinoma sta bila to mama in trener Grega Koštomaj. V St. Moritzu nam je na pomoč priskočil še Peter Pen.

Vaša ekipa je - če vas primerjamo s konkurenco - proračunsko in kadrovsko skromna. Imate zaradi tega na štartu kdaj občutek manjvrednosti?

Na štartu prav gotovo ne. Priznam pa, da me misel na velike razlike v pogojih za delo in spremljevalnih ekipah večkrat prešine. Včasih je povod povsem banalen. V šali si tedaj rečem: "Prehiteti bi me morale za tri minute!" A s tem se res ne gre obremenjevati. Ob rezultatih nikoli ne piše, koliko denarja ima kdo na voljo ali koliko je vložil v svoj nastop. Pomemben je le čas.

Tekmovalni del sezone ste končali z zmagama na veleslalomskem spektaklu Gardenissima in smukaškem državnem prvenstvu. Toda smuči najbrž še niste pospravili v klet …

Že ta teden se vračam na sneg. Prilagajala se bom razmeram. Vsekakor bom skušala podaljšati smučarsko sezono. Za kako dolgo? Ne vem. Ni še čas za počitek.

Kakšni so poletni načrti?

Delovni! Le z delom bom lahko napredovala.

Je v načrtih tudi trening na južni polobli?

Tudi na to vprašanje še nimam dokončnega odgovora. Tudi v tem primeru ni vse odvisno od mene. Če bi bilo, bi se zdaj za dva tedna preselila na Norveško, nato še za en mesec v Kanado … Žal ne gre tako.

Boste pa imeli zato več časa, da obiščete kakšno tekmo svojih sosedov iz Ljudskega vrta. Bo NK Maribor znova nogometni državni prvak?

Upam! Ne bom se spuščala v nogometne razprave. Verjamem, da v klubu vedo, kam želijo, jaz pa bom le stiskala pesti.