Neuničljivi Bjørndalen: Čez štiri leta v Pjongčangu? Ne, ne, to pa ne!

Norveški biatlonski kralj je v dolgi karieri – v svetovnem biatlonskem pokalu nastopa od leta 1993 – nanizal prav neverjetne dosežke. 94 zmag na tekmah svetovnega pokala, šest zmag v skupnem seštevku, 39 kolajn s svetovnih prvenstev, od teh 19 zlatih, osem zlatih olimpijskih medalj, še štiri srebrne in bronasta … To so številke, ki osupnejo. Včeraj na Pokljuki je v zasledovalni tekmi premoč priznal le Rusu Šipulinu in Švedu Ferryju. "To biatlonci pač počnemo. Tekmujemo," nam je v športnem centru na Rudnem polju razlagal danes 40-letni Ole Einar Bjørndalen.

Uspehi so plod trdega in sistematičnega dela

Na februarskih olimpijskih igrah v Sočiju, zanj že šestih, je dopolnil zbirko kolajn in postal najuspešnejši zimski športnik vseh časov, na večni lestvici mož z največ odličji je prehitel rojaka in vzornika, smučarskega tekača Bjørna Dæhlieja. "To je zagotovo veliko priznanje, igre v Sočiju so bile zame odlične. Počutil sem se močnega, vse priprave sem podredil tem igram in v zadnjem letu se mi je vse zelo lepo izšlo. Moje priprave na olimpijske igre so bile popolne, zato sem tam tudi dosegel to, kar sem dosegel," se je iger po skandinavsko neprizadeto spomnil Bjørndalen, ki je sicer po Sočiju napovedoval slovo, a besedo snedel. Na vprašanja o morebitnem podaljševanju kariere do naslednjih iger v južnokorejskem Pjongčangu pa je v smehu vendarle odločno odvrnil: "Ah, to pa ne! Vztrajal bom še največ dve leti."

Uživa v premagovanju tekmecev, a žene ga premagovanje samega sebe

Marsikdo se sprašuje, od kod črpa moč za tako dolgo vztrajanje v samem vrhu biatlona. Kaj žene človeka, ki je v tem zanimivem, a zahtevnem športu osvojil vse, kar se osvojiti da? Je nov zagon našel v dveh osvojenih olimpijskih kolajnah? "Mogoče v majhni meri, ampak najpomembnejše je bilo spoznanje, da sem še vedno hiter na smučeh," odgovarja in priznava, da dokler lahko premaguje skoraj pol mlajše tekmece, nima pravega razloga, da bi pospravil puško in smuči: "Seveda. So fantastični športniki in zabavno jih je premagovati. Ampak v prvi vrsti se osredotočam nase, na lasten napredek. Poskušam biti hitrejši in natančnejši. To je moja glavna motivacija." Logično, lahko dodamo, največji izziv kralju biatlona seveda predstavlja premagovati kralja biatlona. Sebe, torej.

"Ključno je, da se v športu tudi zabavaš"

Po olimpijskih igrah v Sočiju si je vzel čas in dobro premislil, kako naprej. Po pogovoru z najbližjimi se je odločil, da še ni čas za slovo, za nadaljevanje kariere pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, pravi: "Najpomembnejša sta zdravje in motivacija, ključno pa je, da se v športu tudi zabavaš. Imam 40 let, paziti moram na zdravje in dokler bo vse v redu, bom nadaljeval." Pri štiridesetih se bržčas ne priganja več tako srdito, kot se je pred desetletjem, kako je danes videti njegov trening, smo ga povprašali. "Rekel bi, da je v 95 odstotkih enak, seveda moram malo več počivati, ne morem se več ukvarjati z drugimi stvarmi, na splošno moram biti pametnejši. In v optimalni formi. Ves čas."

"Pokljuška proga je fantastična"

Veliki Ole Einar si je pokoril tudi našo Pokljuko, na Rudnem polju je slavil šest posamičnih zmag, včeraj pa je s tretjim mestom le še potrdil, da mu prizorišče zelo ustreza. "Pokljuka mi je zelo všeč. Proga je fantastična, strelišče dobro, letos malo vetrovno, kar nam predstavlja kar velik izziv. Na zasledovanju ali skupinskem štartu je še kar v redu, ampak na deset kilometrov pa mi veter ni bil všeč, saj razmere niso bile enakovredne za vse tekmovalce. Na zasledovanju in skupinskem štartu naj kar piha, tam bo vedno zmagal najboljši," nam je še zaupal, ko smo ga vprašali, kaj napoveduje za nedeljski skupinski štart, pa se je le nasmehnil in dejal: "Kakšnih deset ali petnajst tekmovalcev je, ki lahko zmagajo."