Najsvetlejša točka slovenske reprezentance

Žan Kranjec je bil najuspešnejši slovenski smučar v svetovnem pokalu. Foto: Getty Images

Pri iskanju prvega moža slovenske moške smučarske reprezentance v izdihljajih olimpijske sezone velikih dvomov ni. Ob tekmovalni krizi, v katero je zapadel specialist za hitri disciplini Boštjan Kline, je v ospredje stopil Žan Kranjec in se podpisal pod eno najboljših veleslalomskih sezon v zgodovini slovenskega smučanja. V disciplini, ki je dolgo veljala za krizno, se je zavihtel v elitno sedmerico, sezono pa zaznamoval tudi z uvrstitvijo na stopničke za zmagovalec in četrtim mestom na olimpijskih igrah. To bo sicer res hitro utonilo v pozabo, saj dobro znano nepisano pravilo uči, da na tem tekmovanju štejejo le kolajne.

Med elito

Z visokimi uvrstitvami se je Kranjec spogledoval že v predhodni sezoni, a je bila njegova uspešnost precej bolj odvisna od snežne podlage, konfiguracije terena, tekmovalne odločnosti in tudi spodrsljajev tekmecev. V tej zimi pa je na temeljih tehnične podkovanosti in vzorne telesne pripravljenosti svoj veleslalom dvignil na višjo raven ter smučanje začinil z več odločnosti in drznosti. Posledično je bil 25-letni Bukovčan, ki že na pogled deluje bolj odločno, občutno bolj stabilen. Kar šestkrat se je zavihtel med sedmerico, bil še enkrat 14., za pričakovanji pa je zaostal le na pomladni snežni podlagi v Garmisch-Partenkirchnu.

Štefan Hadalin je vidno napredoval v veleslalomu. V slalomu ciljev ni izpolnil. Foto: Sportida

V slalomu pričakovali več

Kot pozitivno velja oceniti tudi dejstvo, da Kranjec ni popolni veleslalomski osamelec. Trikrat se mu je namreč v tej zimi med dobitniki točk pridružil Štefan Hadalin, ki si je medtem na tekmah nižje ravni že zagotovil boljše štartno izhodišče za novo sezono, ko bo skušal unovčiti veleslalomski potencial. A njegova paradna disciplina vendarle ostaja slalom. V tem je letos ostal brez načrtovanega in želenega preboja med najboljšo trideseterico. Razlogi so različni in v marsičem tudi dobra šola za v prihodnje. Nesporno dejstvo je namreč, da Hadalinova rezultatska kartoteka ne razkriva njegove objektivne kakovosti.

Klemen Bergant želi ostati na čelu ekipe. Foto: Sportida Ekipa znotraj ekipe

Upe na rast rezultatske krivulje omenjenih tekmovalcev pa vliva tudi delovno okolje, ki ga je ustvaril trener Klemen Bergant. Ta je v dvojcu prepoznal potencial, se umaknil iz mamljivega in začaranega kroga negodovanj ter videl tudi priložnost za trenerski vzpon. Spretno je zgradil vitalno in prilagodljivo ekipo znotraj ekipe, izkoristil skupnega opremljevalca, s čimer je okrepil tudi pogajalsko izhodišče, ter tekmovalcema, ki se zaradi značajskih raznolikosti učinkovito dopolnjujeta in drug na drugega delujeta zelo pozitivno, omogočil boljše pogoje za delo.

Skrb vzbujajoče zaledje

Medtem ko je Kranjec kakovost že potrdil na največjem odru, Hadalinov potencial pa prav tako ni sporen, v oči bode globoka in široka vrzel do naslednjih slovenskih adutov v tehničnih disciplinah. O skromnem zaledju dovolj zgovorno priča podatek, da sta v zadnjih dveh sezonah do prgišča točk prišla le Žan Grošelj in Aljaž Dvornik, pred tem pa še (letos poškodovani) Jakob Špik. A dejstvo je, da ne gre za rosno mlade smučarje, ki bi še čakali na svojo priložnost. Tudi pogleda na lestvico FIS in rezultate mladinskih svetovnih prvenstev nista najbolj obetavna, zato strokovnjaki že opozarjajo, da velja pri iskanju novih obrazov pogledovati bolj proti smučarjem, rojenim na prelomu stoletij.

Ocena trenerja Klemna Berganta

O Žanu Kranjcu:
"Ni še pobral vsega, kar bi lahko. Uspel pa mu je velik preskok. Zaveda se, da je del veleslalomske elite. Tudi na največjih tekmah in preizkušnjah po daljšem premoru se je dobro odzval."

O zadnjih korakih do vrha:
"Korak, ki ga loči od zmag, je največji. Ko začneš zmagovati, je več obveznosti, zmanjkuje ti časa, pritisk je vedno večji … Trdim pa, da lahko Žan napreduje na vseh ravneh. Na kondicijskih ravni, v pripravi na tekmo in v izvedbi. Vse to je zelo povezano. Naša naloga je, da ga pripravimo do tega, da bo dve vožnji odpeljal na limitu. Ta proces se seveda začne na treningu, kjer moramo iskati najkrajše potu do cilja. Že tam ne sme popuščati v zavojih."

O Žanovem (ne)izkoriščenem potencialu:
"Zaloga je vse manjša, a njegov potencial je še vedno izjemen."

Foto: Sportida

O Štefanu Hadalinu:
"Vsi skupaj smo malce spregledali njegov veleslalomski napredek. Ta je bil izjemen. Res pa je, da slalomska sezona ni bila takšna, kakršno je sposoben doseči. A čeprav se sezono ocenjuje kot slabo, je bil po enkrat 13. in 16. Žal na drugi in zadnji tekmi. Vmes je imel težave, iz katerih se moramo vsi skupaj veliko naučiti. Bolezen, oprema, psiha … Gre za krivdo vseh, različnih okoliščin. Menim, da vse tudi ni za v javnost. Zadovoljen sem, da se je kljub trpečemu januarju dvignil."

O iskanju terenov za treninge:
"Želimo, da Žan in Štefan dobro trenirata na zahtevnih terenih. Na tem področju se stalno borimo. Ni nam lahko. Pred olimpijskimi igrami so nam Avstrijci že namenili 'košarico'. Dobro sodelujemo z Italijani, a če ne bodo boljši, se bodo morda začeli spraševati o smiselnosti sodelovanja. Za nas, žal, druge rešitve ni. Trenirati moramo v tujini in se priključevati drugim. Terenov, ki so dobro pripravljeni, je v Evropi zelo malo. Lep primer je Reiteralm, kjer trenira polovica svetovnega pokala. Rešitev je poligon v Sloveniji. Ne le za Žana, ampak za celotno slovensko smučanje. Govorim o poligonu, ki bo deloval vso zimo.

O zelo skromnem zaledju:
"Ob tem vsekakor ne morem biti ravnodušen. Dejstvo je, da ni dobro. Treba se bo pogovoriti o dometih tekmovalcev in razmisliti o trenerjih. Predvsem pa bo treba izbranim fantom zagotoviti dober trening. Potrebujejo konkurenčen trening na tekmovalni podlagi. Kot kaže, se bo treba soočiti z luknjo v generaciji, se na novo prešteti in z njimi delati."