Četrtek, 25. 10. 2018, 15.15
6 let
NA PRAGU NOVE SMUČARSKE SEZONE
Kraj veselja in tragedij: v nebo bodo zrli tudi ateisti
Utrip Söldna, ki se je v zadnjih dveh desetletjih v koledarju svetovnega pokala ukoreninil kot gostitelj smučarskega odprtja sezone, napoveduje dvig odrske zavese, obenem s svojo zgodovino kar sili v spominsko jadranje, a hkrati zaradi neugodne vremenske napovedi pred koncem tedna vzbuja negotovost.
Le 12-kilometrska serpentinasta cesta od Söldna do vznožja ledenika Rettanbach, ki potnika s 1.300 popelje do 2.670 metrov nadmorske višine, v zadnjem oktobrskem koncu tedna v sebi skriva kar nekaj simbolike. Pot se namreč pogosto začne v povsem jesenskem okolju, v vse bolj sodobno turistično obarvani dolini, vpeti med gozdove z odpadajočim jesenskim listjem ali pisanimi macesni, po manj kot pol ure vožnje pa se praviloma konča v povsem zimskem okolju. Prava napoved selitve v novo smučarsko sezono. Ta se je na tekmovalni ravni svetovnega pokala prav na omenjenem tirolskem ledeniku začela že leta 1993, drugič nato leta 1996, od leta 1998 pa je stalnica na koledarju. Tudi letos. Če bo le sodelovalo tudi vreme.
Štefan Hadalin je v Söldnu opravil kar nekaj kakovostnih treningov.
Neugodna napoved
"Ne želite vedeti, kaj vas čaka," se je pred dnevi pošalil dežurni meteorolog pri Arsu, ko smo ga v pripravi članka pred ljubljanskim maratonom povprašali, kakšno vreme se obeta v nedeljo v prestolnici. Podoben odgovor bi verjetno podali tudi tisti, ki spremljajo in poskušajo napovedovati vremensko dogajanje v Söldnu. Četrtkov sončni dan, ki naj bi mu sledil podoben petek, namreč ne naznanja tudi tovrstnega konca tedna. Že v soboto, ko je predviden ženski veleslalom (10.00 in 13.00), naj bi se nad dolino Ötz zgrnili oblaki z močno dežno in snežno pošiljko. Za nedeljo, ko je predvidena moška preizkušnja, pa je ob nadaljnjih padavinah napovedan še močan veter.
"Ni v naših rokah"
V slovenskem taboru, ki je že nekaj dni zbran v Söldnu, poudarjajo, da napovedi ne smejo omajati sklepnih priprav. Pripravljajo se na tekmi, saj, kot opozarjajo, na vreme pač nimajo vpliva. Žan Kranjec, najmočnejši slovenski adut, ki je bil predlanskim tukaj četrti, ga tudi lani ni imel. Po uspešno izpeljani ženski preizkušnji se zaradi orkanskega vetra skupaj s tekmeci ni podal niti na pot proti smučišču, temveč je že pred zajtrkom izvedel za odpoved. Vremenski zasuk je sicer moško tekmo onemogočil že leta 2010. Štiri leta pred tem pa so Tirolci vremenu predajo podpisali že en tedne pred predvidenima tekmama. To je bila tudi edina popolna odpoved v dveh desetletjih.
Pogled v nebo
Smučarji, trenerji, organizatorji, številni službeni spremljevalci belega cirkusa in navijači, ki Sölden vselej za nekaj dni spremenijo tudi v mesto zabave z obilnimi litri prodanih alkoholnih pijač, bodo tako pogosto pogledovali v nebo. Tudi ateisti. Ob tem pa jim je s pomočjo brošur in videoposnetkov, ki jih je mogoče spremljati na javnih površinah, ponujen tudi sprehod v več kot četrt stoletja dolgo zgodovino söldenskih tekem. Tudi z močnim slovenskim pridihom. Tu je namreč kot po pravilu odlično nastopala Tina Maze, sicer tudi trikratna zmagovalka (2002, 2005 in 2012), ki je prav v Söldnu predlanskim tudi uradno naznanila tekmovalno upokojitev.
Drago Grubelnik (na fotografiji levo) je predlani umrl prav v Söldnu. V spomin na Draga Grubenika
Žal pa Sölden spominja tudi na temne strani slovenske smučarske zgodovine. Cesta iz prvega odstavka tega zapisa je bila namreč usodna za Draga Grubenika. Sedemnajstega novembra 2015 je namreč kot trener v bolgarski reprezentanci umrl v prometni nesreči pod ledenikom Rettenbach, zato se marsikateri Slovenec ob vzpenjanju proti ledeniški strmini spomni na nekdanjega reprezentanta. Za "Grubo", kot so Pohorca klicali smučarski sopotniki, je bil poguben oster (sedmi) ovinek na nadmorski višini 2.455 metrov, od koder je vozilo, v katerem sta bila še bolgarski smučar in trener Dimitar Hristov, zgrmelo kar 270 metrov globoko in pristalo na skalnati ravnini.
Tragedija pod vrhom
O söldenski tragediji pa so svetovni mediji poročali že deset let pred Grubenikovo smrtjo, na kar so v zadnjih letih opozarjali križi ob stebrih osrednje gondole na zgornjem delu smučišča. Nesreča se je zgodila, ko je helikopter pri prevozu gradbenega materiala izpustil 700-kilogramski kos betona. Ta je pod seboj pokopal dve gondoli, v katerih je umrlo devet ljudi. Med njimi je bil tudi Dirk Dressen, oče tedaj še ne 12-letnega Thomasa. Ta je danes eden od najboljših smukačev svetovnega pokala in zadnji zmagovalec smuka v Kitzbühlu. Prav zaradi te tragične povezave je njegov osrednji pokrovitelj prav – Sölden.