Janez Marič se je udomačil v vlogi trenerja: Tekmovanj nisem niti malo pogrešal

Za 40-letnega športnega veterana, ki je lani končal bogato tekmovalno kariero v biatlonu, je bil prehod med upokojence preprost. Energijo zdaj usmerja v treniranje mladincev in pravi, da napetosti iz tekmovanj ni pogrešal niti malo.

"Tekmovanj nisem pogrešal niti malo. Niti za pikico ne."

"Letos sem delal kot trener, to je bilo zame nekaj novega, imel sem veliko dela in zato nisem imel niti časa prav podrobno spremljati, kaj se dogaja v svetovnem pokalu," nam je povedal Bohinjec in dodal: "Tekmovanj nisem pogrešal niti malo. Niti za pikico ne. Mislim, da sem svoje ambicije v športu kot tekmovalec izpolnil in sem si zdaj zastavil druge cilje. Zdaj imam pač mladince in iz njih bi rad naredil čim več."

Čisto neinformiran pa o dosežkih slovenskih reprezentantk in reprezentantov vseeno ni bil, ima tudi svoj pogled na sezono, ki smo jo zaradi nekoliko slabše forme prvega zvezdnika slovenske izbrane vrste Jakova Faka označili za neuspešno.

Slaba Jakova sezona zameglila napredek drugih

"Na trenutke mi je bilo malce težko gledati, ker ni bilo pravih rezultatov na začetku sezone. V bistvu so bili rezultati pri ostalih celo boljši kot lani, ampak je Jakov vse to malce zameglil. Če gremo gledat statistiko, so Lenart (Oblak, op. p.), Dovžan (Miha, op. p.) in Anja (Eržen, op. p.) napredovali. Teja (Gregorin, op. p.) je tekaško ostala tam, kjer je bila, mlade tekmovalke pa so napredovale. Je pa Jakov glede na lani vse to zameglil. Gledalo se je le nanj. Lani je zmagoval, postal je svetovni prvak in sezoni se je primerjalo na podlagi teh rezultatov," pravi Marič.

Miha Dovžan (desno) je v tej zimi napredoval, a smo zaradi nekoliko slabših izidov Jakova Faka (v sredini) to spregledali, meni Marič. Foto: Vid Ponikvar

Mladinci rabijo čas

Za njim je prva sezona v vlogi trenerja. Bogato znanje, ki si ga je pridobil v dveh desetletjih biatlonskih tekmovanj, nastopil je tudi na štirih zimskih olimpijskih igrah, je predajal mladincem. In kaj je videl? Ali lahko kmalu kakšno sveže ime pričakujemo tudi med člani?

"To so še tako mladi športniki. Na njih bo treba graditi vsaj še en olimpijski ciklus. Upam, da ne bodo koga prehitro potegnili med člane, kot se je zgodilo Urški Poje, ki je šla v ekipo A že s 16 leti, pa se je videlo, da to ni najboljše. Treba je delati. Lepo v miru delati naprej. Sistematično, da rastejo," opozarja Marič, ki ne želi prehitevati dogodkov.

"Učinek Jakov" se že pozna, udeležba raste

Zagotovo pa so dobre predstave Jakova Faka v zadnjih nekaj sezonah za biatlon navdušile marsikaterega otroka. Se pri vpisu v klube pozna "učinek Jakov"? "Udeležba iz leta v leto raste. Zdaj imamo po sto mulčkov na štartu, na zračni puški, kar je bila včasih prava znanstvena fantastika. A ne gre čez noč. Biatlon je specifičen šport. Počasi raste, ni tako kot pri skokih, kjer je tudi klubov ogromno. Težava pri nas je že v klubih, kjer se ne dela veliko z biatlonom. So sicer posamezni, prav biatlonski klubi, a večina je tekaških. Dejansko se z biatlonom ne dela tako, kot bi se moralo. Tekaško se dela dobro, ampak če ne držiš puške že od petnajstega leta naprej, je toliko težje ujeti konkurenco."

Pred slovenskim biatlonom so svetli časi

Prav mladinska reprezentanca je zato po Maričevih besedah izjemno pomemben člen v gradnji bodočih biatlonskih tekmovalk in tekmovalcev. Čeprav kakšnih odmevnih rezultatov tudi mladinci v tej zimi niso dosegali, pa dolgoletni reprezentant pravi, da so pred slovenskim biatlonom svetlejši časi.

Biatlonskih tekem prvo leto v pokoju Janez Marič ni pogrešal. Zaradi dela trenerja mladinske reprezentance ni imel časa utapljati se v spominih. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Pred petimi leti je bilo veliko več razlogov za pesimizem kot danes. Spremenilo se je že to, da so šli z zračne puške včasih po trije naprej na malokalibrsko, ostali pa so morali ali nazaj v tek ali nehati, saj v reprezentanci ni bilo prostora zanje. Zdajle se bo pa delalo po regijah, priložnost z malokalibrsko puško bo dobilo več tekmovalcev. Včasih je tudi kakšen dober, že razvit biatlonec odnehal, zdaj se bodo takšni lahko razvijali naprej. Baza se bo povečala," pravi nekdanji as, ki je v Östersundu leta 2002 dosegel svojo edino zmago v svetovnem pokalu, v karieri pa se še trikrat uvrstil na stopničke za zmagovalce in dodal: "Opozarjam pa, da se učinki ne bodo poznali v enem letu, treba je graditi na dolgi rok."

Tudi v trenerskih vodah ima visoke ambicije

Novo vlogo je Marič zagrabil resno. "Zdaj študiram, da bom lahko tudi uradno širil znanje. Kar natrpan urnik imam. Če ne bi imel česa početi, bi lahko zapadel v depresijo po upokojitvi. Imam to srečo, da sem vpet v tole in nimam časa razmišljati o teh stvareh. Včasih se mi jih nabere kar preveč. Letos sem spoznal veliko novega, zato se bo lažje lotevati nove sezone," pravi.

Tudi kot trener pa ostaja ambiciozen, čez čas se vidi tudi v strokovnem štabu reprezentance A: "Mislim, da bi bila največja napaka, da bi me zdaj vzeli v ekipo A kot kakšnega pomočnika. Mislim, da se kot pomočnik ne bi nikoli toliko naučil, kot se zdaj, ko delam na polno. Že kot tekmovalec sem se naučil veliko, zdaj kombiniram izkušnje z novo pridobljenim znanjem. Tako počasi rasteš."