Dobro vzgojen, potrpežljiv, kot robot ali preprosto dober? Peter Prevc.

O Prevčevi zmagi ni dvomil

Nekdanji smučarski skakalec Jože Šlibar, prvi Slovenec, ki je postavil svetovni rekord v poletih, je bil eden od številnih Slovencev, ki so v obdobju med božičem in tremi kralji pred televizijskimi sprejemniki stiskali pesti za jato slovenskih orlov. Tako kot mnogi je tudi on Prevčevo zmago pričakoval.

"Po prvi seriji v Bischofshofnu nisem niti malo več dvomil. Peter je bil vseskozi zelo zanesljiv, čeprav je v drugi seriji zadnje tekme nekoliko zamudil v odskoku. Natreniran je tako, kot bi bil robot. Skače brez večjih napak. Brezhiben je," se je z zgovorno opazko Prevčevih nastopov dotaknil legendarni Jože Šlibar, ki je kljub 81 letom še vedno zgovoren in živahen kot nekdaj.

"Peter je zelo preprost fant. Umirjen, vajen je potrpeti. Vidi se, da je dobro vzgojen, da je treniral v odlični ekipi, kjer eksplodira enkrat eden, enkrat drugi, da zna glavni trener Goran Janus odlično delati z njimi in da se bo fant dobro znašel v življenju."

Uspeha Peterke in Prevca je težko primerjati

Uspeha Primoža Peterke, ki je bil prvi in do včeraj edini Slovenec, ki je zmagal v skupnem seštevku novoletne turneje, in uspeha Petra Prevca ter posledično evforije, ki te dni vlada med Slovenci, je težko primerjati, pravi. "Zato ker je Peterki uspelo tako iznenada, Peter pa ima daljši staž v smučarskih skokih. Ker je Primož imel komaj 17 let, Peter pa jih ima že 23."

Šlibar jih je imel 26, ko je prvič okusil čar novoletne skakalne turneje in tega se živo spominja tudi danes. Zaradi padca na prvi tekmi v Oberstdorfu mu odmevnejšega končnega rezultata ni uspelo doseči. "Oberstdorf nas je pokopal. Na to tekmo smo raje kar hitro pozabili," se je na kratko dotaknil spominov. Je bil pa zato toliko bolj soliden na preostalih treh tekmah. V Garmisch-Partenkirchnu je bil tretji, za nagrado pa si je poleg spominske plakete kar sam izbral usnjen potovalni kovček. 12. mesto v Innsbrucku mu je prineslo ročno uro, 9. mesto v Bischofshofnu pa naročilo za par smučarskoskakalnih čevljev, v katerih je leto pozneje v Oberstdorfu postavil svetovni rekord v poletih, ki si ga je kar deset let lastil Finec Tauno Luiro.

"Oberstdorf nas je pokopal!"

Šlibar jih je imel 26, ko je prvič okusil čar novoletne skakalne turneje in tega se živo spominja tudi danes. Zaradi padca na prvi tekmi v Oberstdorfu mu odmevnejšega končnega rezultata ni uspelo doseči.

"Oberstdorf nas je pokopal. Na to tekmo smo raje kar hitro pozabili," se je na kratko dotaknil spominov. Je bil pa zato toliko bolj soliden na preostalih treh tekmah. V Garmisch-Partenkirchnu je bil tretji, za nagrado pa si je poleg spominske plakete kar sam izbral usnjen potovalni kovček. 12. mesto v Innsbrucku mu je prineslo ročno uro, 9. mesto v Bischofshofnu pa naročilo za par smučarskoskakalnih čevljev, v katerih je leto pozneje v Oberstdorfu z daljavo 141 metrov postavil svetovni rekord v smučarskih skokih.

Dobro naoljen smučarskoskakalni ustroj

"Novoletna turneja ima res poseben čar. Zato ker jo sestavljajo štiri tekme – zmagati na vseh je do zdaj uspelo samo Svenu Hannawaldu –, odvija se okrog novega leta, od božiča do treh kraljev, ko so ljudje prosti, dogodek pa vedno pritegne ogromno gledalcev, posledično pa tudi veliko sponzorjev," je razmišljal Šlibar, ki skrbi, da bi se del njegove zgodovine širil tudi med mlajšimi rodovi.

Primož Ulaga: Če znaš, znaš. Takrat ne moreš zavoziti

Tudi Primož Ulaga, nekdanji smučarski skakalec in večkratni udeleženec novoletne turneje, je spremljal Prevčev lov na zlatega orla. "Če znaš, znaš. Takrat ne moreš zavoziti," je o novem velikem uspehu šampiona iz Dolenje vasi razmišljal 53-letni Ulaga.

"Peter izstopa po fizični pripravljenosti in tehnični dovršenosti, ko imaš to, takrat tudi s psiho ni težav. Velik delež k Petrovemu razvoju so prispevali trenerji, ki so s Petrom delali v preteklosti in ki so znali pravilno dozirati zahtevnost treninga. Pravilno so ga učili in pravilno so ga usmerili. Iz sistema je izstopil skoraj nezmotljiv in zdaj so drugi tisti, ki ga lahko samo gledajo in skušajo kopirati tisto, kar počne on," je ocenil Ulaga, ki je pred več kot 30 leti tudi na lastni koži okusil čar tega tekmovanja.

Ulaga opozarja na previdnost

"Novoletna turneja je bila od nekdaj nekaj posebnega. Zato ker so tekme na sporedu v tistih dneh, ko je pri drugih športih zatišje, in imajo zato več pozornosti, poleg tega se odvijajo v turistično zelo dobro obiskanih krajih. Podpora je bila tudi v naših časih zelo velika, je pa od nekdaj največje zanimanje vladalo za avstrijske in nemške tekmovalce. Tudi njihove zmage so bile veliko več vredne kot zmage drugih tekmovalcev," se je spominjal Ulaga, ki je prepričan, da je pred nami precej svetla skakalna prihodnost.

"Če se pravilno dela, se kepa snega lahko samo veča in veča, po drugi strani pa se lahko stvar ob uvajanju določenih sprememb hitro tudi zalomi, zato je treba biti previden. Samo poglejmo Avstrijce. Kdo bi si mislil, da bo prišla novoletna turneja, ko bodo med prvo deseterico imeli samo dva tekmovalca," je opozoril na prizemljene avstrijske orle.

"Če bo glavni trener voz pravilno peljal naprej, potem ne bo težav, lahko pa se seveda zgodi, da se trener odloči za selitev v drugo ekipo. Tudi to se dogaja. Dejstvo pa je, da ekipa potrebuje vodjo, športnik vsega tega ne zmore sam."

Matjaž Debelak čestita Prevčevim staršem, klubu in reprezentanci

Tudi Matjaž Debelak, nekdanji smučarski skakalec, je sinoči pred televizijskimi ekrani stiskal pesti za orla z Dolenje vasi. "To, kar je uspelo Petru, je res velik dosežek. In ob tej priložnosti bi rad čestital njegovim staršem, ki so ga res dobro vzgojili, klubu Triglav Kranj, kjer se je kalil, in slovenski skakalni reprezentanci. Prav lepo mi je pri srcu ob vsem tem," je še pod vtisi dvakratnega predvajanja Zdravljice v Bischofshofnu razmišljal Debelak, prvi Slovenec, ki mu je uspelo osvojiti olimpijsko medaljo v smučarskih skokih.

Tudi sam je večkrat okusil draž novoletne turneje. Najbolj se mu je v srce zapisala turneja iz sezone 1986/1987. "Takrat sem prvič res dobro skakal in z malo sreče bi se lahko na koncu uvrstil celo med prve tri, tako pa sem končal na devetem mestu. V Garmischu sem 1. januarja 1987 postavil celo rekord skakalnice, a sem bil kot novinec v skakalnem cirkusu slabše ocenjen kot bi bil, če bi se to zgodilo po olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, kjer sem osvojil dve medalji," se je spominjal Debelak, ki bi se lahko, če ne bi razveljavili druge serije na zadnji tekmi novoletne turneje, v skupnem seštevku zavihtel celo na zmagovalni oder.

Brez pravega ozadja ni uspehov

"Deveto mesto je bilo sicer odličen rezultat, a kaj lahko bi bil bistveno drugačen," se danes, po skoraj treh desetletjih, spominja Debelak. "Tudi kot ekipa smo bili izvrstni. Vsi trije, še Primož Ulaga in Miran Tepeš, smo bili uvrščeni med prvo deseterico. Seveda pa kljub tem uspehom nismo bili tako dobri kot so slovenski skakalci danes. In skakalnega podmladka, ki prihaja, je v slovenskih skokih res še veliko. V tem športu se dobro dela, upam samo, da bodo to znali izkoristiti. Vse skupaj mora biti povezano. Tudi Peter brez ozadja, ki ga ima, ne bi bil tako uspešen in prav je tako," je svoje razmišljanje sklenil 50-letni Braslovčan.