Bodo skakalci še naprej razvajali?

Naslov svetovnega prvaka na letalnici v Vikersundu (Robert Kranjec), bronasta medalja na moštveni tekmi na svetovnem prvenstvu v poletih, tri zmage v svetovnem pokalu (dvakrat Kranjec v Planici in na Kulmu ter moštveni uspeh v Oberstdorfu), rekordno število točk v pokalu narodov in končno četrto mesto za skakalnimi velesilami Avstrijo, Norveško in Nemčijo so mejniki, ki jih je slovenska skakalna reprezentanca postavila v minuli sezoni.

Slovenski skoki so bili osrednja nit zimskih športov v Sloveniji, če gledamo na ekipni uspeh – v alpskem smučanju je vse slonelo le na Tini Maze. Čeprav je točkovna letvica iz minule sezone postavljena zelo visoko, imamo v Sloveniji trdne temelje, da bi se lahko ta dosežek v prihodnje ponovil ali pa celo izboljšal. Objekta v Planici in tisti, ki še nastajajo, bodo lahko izstrelili nove skakalne zvezdnike, za kar pa ne bo treba vlagati veliko sredstev, saj skoki niso drag šport.

Nekako so se slovenski skakalci v prejšnjih letih gibali v povprečju dobrih 800 točk na sezono. Odstopa le sezona 2008/09, v kateri z izjemo Roberta Kranjca nismo imeli skakalcev, na katere bi se lahko naslanjali. Od 510 točk jih je Kranjec zbral 276. Zato pa je sledil pravi razcvet tri leta pozneje. Slovenija je osvojila kar 1862 točk, od tega Kranjec 829. S 400 točkami se je pohvalil Peter Prevc, ki bi jih zbral zagotovo še več, če se ne bi poškodoval v Oberstdorfu. Jurij Tepeš je sezono končal na 24. mestu z 204 točkami, Jure Šinkovec jih je imel 163, ob koncu sezone pa se je kar osem slovenskih skakalcev lahko pohvalilo s točkami v svetovnem pokalu.

V lov za novimi točkami pa se bodo slovenski skakalci podali že 23. novembra v Lillehammerju. Bo bera podobna lanski?