Nedelja, 10. 6. 2012, 10.52
8 let
"Nole" in "Rafa" vsak po svoj rekord
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Dolgo časa smo bili navajeni, da se za rekordne dosežke na največjih teniških prizoriščih poteguje Roger Federer. Po stopinjah Švicarja je vse bolj uspešno stopal Rafael Nadal. Leta 2008 ga je prvič prehitel tudi na svetovni teniški lestvici, čez dve leti pa dokončno izrinil s prestola. Lani je z neverjetnim nizom zmag, ki je trajal skoraj do poletja, Španca napadel Srb Novak Đoković. Po slavju v Wimbledonu ga je tudi prehitel na lestvici ATP, prvo mesto pa drži prepričljivo v rokah še danes.
Đokovićev grand slam ali Nadalova sedmica
Đoković in Nadal se bosta pomerila že v četrtem zaporednem finalu na turnirjih za grand slam. Vse tri je dobil "Nole", ki je v finalu OP Avstralije nad svojim tekmecem vknjižil že sedmo zaporedno zmago. Če bo zmagal tudi v Parizu, mu bo uspel grand slam, kot radi rečejo štirim zaporednim zmagam na turnirjih velike četverice. Legendarni Avstralec Rod Laver je zadnji, ki se lahko pohvali z omenjenim dosežkom (1969). A tudi "Rafa", ki mu tako kot Federerju nikdar ni uspelo dobiti vseh štirih turnirjev velike četverice zapored, se bori za rekord. Če bo v Parizu ugnal Đokovića, bo svoje vitrine obogatil s sedmim pokalom mušketirjev, ki ga dobi zmagovalec Roland Garrosa, s čimer bo prehitel tudi Šveda Björna Borga.
Nadal boljši kot kdajkoli?
Zdi se, da ima Nadal kljub slabim izkušnjam protu Đokoviću v zadnjem času tokrat več možnosti za zmago od svojega velikega tekmeca. Aprila mu je v finalu Monte Carla po več kot letu dni uspelo prekiniti serijo porazov proti Srbu, kmalu zatem pa je v Rimu še drugič zapored strl odpor "Noleta" na rdečem pesku. V Roland Garrosu, kjer je bil v 52 dvobojih poražen le enkrat (v osmini finala leta 2009 proti Švedu Robinu Söderlingu), je še v boljši formi. Tudi sam je priznal, da se počuti še bolje kot leta 2008, ko je v finalu Federerju prepustil le štiri igre. Sicer igra podobno kot pred leti, a stoji še bližje osnovni črti, njegovi udarci so še močnejši in natančnejši, kar pomeni, da narekuje še bolj ubijalski ritem. Na drugi strani je morda Đoković za spoznanje manj prepričljiv kot lani. A prav mogoče je, da "Nole", ki ga v zadnjih dveh letih krasi neverjetna šampionska miselnost, pred finalom hrani v rokavu novega aduta.
