Zlatko Mahić: "Na Challengerjih bomo odkrivali nove talente!"

Zlatko, WFC je v tem delu Evrope zagotovo za marsikoga edina resna možnost za preboj v svet profesionalnega borilnega športa. Kdo so borci, ki jih WFC izstrelil v evropsko borilno orbito? Kako se kot promotor spomnite začetkov teh fantov? Če govorimo o Slovencih, je to nedvomno Bojan Kosednar. Njega sem v dobrem letu dni odpeljal na Japonsko, v Tokio na turnir osmerice najboljših borcev sveta. Mislim, da je to nekaj, kar še ni uspelo nobenemu Slovencu v svetu borilnih veščin. To, da se je boril v polni dvorani Saitama Super proti domačemu borcu Kazunori Yokoti in kljub dobri predstavi izgubil po točkah, je vsekakor velik dosežek. Potem je tu tudi Miran Fabjan, ki se je boril na turnirju osmerice v stilu K-1 na WFC 8 in vse premagal. S tem je zares postal slovenski Rocky. Miranov začetek je bil res smešen, saj se "tip" sploh ni hotel boriti, ker je imela tisto soboto njegova sestrična poroko. Nekako sem ga prepričal, ker nisem imel dovolj borcev za turnir. Favorit tistega turnirja je bil takrat Rožle Jazbinšek. No, Fabjan je odšel na poroko s šampionskim pasom. Po Bojanovih in Fabjanovih stopinjah gredo Bor Bratovž, Rok Štrucl in še številni drugi. Kar se tiče tujih borcev, ki so šli skozi WFC-ring, pa bi rad omenil naslednja imena: Paul Daley (UFC), Igor Pokrajac (UFC), Denis Siver (UFC), Pele Landy (Bodog), Evengelista Cyborg (Strikeforce), Dragan Tesanović (Bellator), Bruno Carvalho, Francois Botha, Nandor Guelmino … Preveč je uglednih imen, da bi jih zdaj našteval.

Za vse, ki si želijo v ring WFC, je ta, roko na srce, postal tudi morda že previsoka stopnica. Prav zato ste se odločili, da odprete tudi novo valilnico talentov – serijo vzporednih turnirjev WFC Challengers. Ali ta serija predstavlja nekakšne uradne kvalifikacije za glavni ring WFC-ja? Res je, vsak ne more priti v WFC-ring, zato smo se odločili, da bodo tekmovanja "Challengers" namenjena mladim neuveljavljenim borcem, skritim talentom in pa predvsem spodbujanju športa MMA doma in v regiji. Z udeležbo na dogodku bo vsak tekmovalec dobil enkratno priložnost, da si postavi temelje športne kariere profesionalnega MMA-borca in si odpre vrata na oder mednarodnih športnih prireditev WFC. Da, to bodo nekakšne kvalifikacije za WFC, predvsem pa za odkrivanje novih borcev.

Serija WFC Challengers se torej začne 25. septembra v športni dvorani v Litiji. Kakšen je odziv tekmovalcev? Kaj lahko kot promotor obljubite gledalcem? Kaj jih čaka v ringu WFC Challengers? Si neuveljavljeni borci zaslužijo njihovo pozornost? Zelo smo bili presenečeni nad odzivom, predvsem pa dejstvom, da je v Sloveniji zelo veliko novih borcev. Izmed več kot petdeset prijavljenih smo jih izbrali dvajset, ki se bodo borili v Športni dvorani Litija 25. septembra. Lahko vam obljubim, da vsi ti mladi prav nič ne zaostajajo za že uveljavljenimi borci. Samo možnost jim moramo dati. Zagotavljam, da je tam veliko novih zvezd, predvsem pa veliko pričakujem od Slovencev. Gotovo si vsak, ki stopi v ring, zasluži pozornost gledalcev. Moja vizija obsega popularizacijo WFC-ja in ustvarjanje krajevnih herojev tako doma kot v regiji. Povpraševanja za udeležbo je ogromno tako doma kot v tujini. Ni dvoma o uspehu dogodka in nastopajočih.

Kakšen bo letni obseg turnirjev WFC Challengers? V načrtu imamo od 3 do 4 WFC-dogodke na leto in minimalno štiri kvalifikacije Challengers. Glede na to, da imamo ogromno prijav, bi lahko Challengers delali vsak mesec. O tem bom še razmislil, ko bom videl, kakšen bo odziv javnosti na prvi dogodek.

Kako kot glavni promotor WFC-ja komentirate očitke nekaterih spletnih forumov, da se na tekmovanju pojavljajo eni in isti tekmovalci? Je tudi zaradi tega nastala serija Challengers? Ni res, da se ponavljajo eni in isti. Najboljši borci ostajajo, slabi odhajajo. Do zdaj smo naredili štirinajst dogodkov in v povprečju je nastopilo dvajset borcev na dogodek. To je skoraj 300 tekmovalcev do zdaj! Kako so potem eni in isti? Mogoče zadnje čase res namenjamo veliko pozornosti WFC-zvezdam. Samo tako pač je. Vsak, ki se bo želel uveljavit in dobiti pozornost medijev in občinstva, bo moral najprej zmagati na nekaj bojih na WFC-ju. Poglejte listo borcev za turnir WFC 15, znova vsi isti tekmovalci. Saj v tem je smisel vsega, dajemo, kar si občinstvo želi, in ponujamo jim njihove zvezde. Tudi Novak Djoković se ves čas pojavlja in dokler ne bo prišel nekdo bolšji, bomo z užitkom gledali, kako zmaguje. Bomo videli, kaj bomo dobili s serijo Challengers.

Med borci, gledalci, kritiki in tudi v stroki veljate za brezkompromisnega promotorja, ki brez odstopanja hodi po začrtani poti. Za WFC si želite le najboljše. Kako vas pogleda zvezdnik svetovnega kova, ko mu brez dlake na jeziku poveste, da je za vaš ring pač prestar? To ste pred kratkim naredili na Hrvaškem … Kakšen zvezdnik neki … Se mogoče spomnite njegovega zadnjega boja? Kaj pa Fabjanovih zadnjih treh? O tem govorim, kdo je zvezda in kdo ne. Pomembno je, da nikdar nikogar nisem osebno užalil. Na našem območju je veliko ljudi v borilnih veščinah, ki se preprosto slepijo. To so vsi v razponu od borcev do menedžerjev in agentov, od pestrih posadk "obešalnikov", novinarjev in prav gotovo tudi organizatorjev. Vsi "pametujejo". Tukaj je nekaj primerov – to niso enkratni primeri. Verjemite mi, te stvari se ne dogajajo dnevno, vendar večkrat vsak dan. Srečujem se z borci, ki imajo statistiko 2-0 ali 3-1 in mislijo, da so vredni statusa glavnega boja. Mislijo, da bi morali imeti sponzorstva velikih podjetij. In od teh dveh, treh ali štirih dvobojev niti en ni bil dobljen proti dobremu nasprotniku. Da bi bile zadeve še slabše, imajo ti borci še menedžerje/agente, ki imajo pogodbene zahteve z nenormalnimi številkami in sprašujejo po višini honorarja, ki jo prejema borec s statistiko 10-0. Vendar je njihov "borec" domnevno velika zvezda v mestu. Zares? Ker hodi okoli z majico poznane blagovne znamke? Tega "tipa" komajda poznajo oboževalci MMA-ja v mestu, kjer živi, kaj šele, da bi ga vzeli s seboj na sprehod čez krajevni trgovski center in videli, kdo ga pozna (nihče). Ti fantje dejansko hodijo po mestu, kot da so atleti najvišjega kova. Novica – če nisi v WFC-ju, ti to pove eno od dveh stvari. Ali še nisi pripravljen, ker nimaš dovolj izkušenj, ali pa nisi dovolj dober, nikoli ne boš in nehaj se delati, da si. Vsak dan se zaletim v nekega klovna, ki pravi, da je MMA-borec in da je pripravljen za WFC. V naši regiji obstaja veliko število MMA-borcev, ampak neverjetno majhen odstotek se jih zna zares boriti. Potem dobiš borce, ki so primerni za boje, ampak ne sprejmejo dvoboja. Vi ste v napačnem športu. Pojdite poskusiti med dvema ognjema – če nočeš igrati, lahko tečeš kroge. Neverjetno naveličan sem poslušanja borcev, da ne želijo biti postavljeni pred boj. Poslušam izjave, kot so: "Nisem pripravljen nanj", "Slišal sem, da je on predober" ali celo "Nočem tega boja, ker bi lahko izgubil". Ali se boriš ali se ne. Elitni borci v WFC-ju ne "brundajo" ali jecljajo o naslednjem nasprotniku. Vprašanji, ki ju imajo, sta: "Kdaj je boj?" in "Kdaj moram prit?", nič več. Oni so pravi borci.

Slovenski ljubitelji borilnih veščin so od vas dobili kar precej širok nabor domačih borcev, za katere je vsekakor vredno navijati. Tu so Fabjan, Bratovž, Štrucl, Kosednar, Porčić … Kdo po vašem mnenju skriva največ športnega potenciala, komu se najpozneje zatresejo kolena, kdo izmed naštetih ima najbolj trdo brado? Če bi izmed njih morali izbrati samo enega, za koga bi se odločili? Miran Fabjan je pravi Špartanec, "odpiljen" je sto na uro. On ni niti enkrat zajecljal pred nobenim borcem, ki sem mu ga pripeljal. Vedno je šel v boj, kot da gre v kino. Na WFC 11 se je boril s šivanim zapestjem, ki si ga je poškodoval le nekaj dni prej. Rekel mi je, da te roke sploh ne bo uporabljal in da mu še vedno ostanejo leva roka in obe nogi. Na koncu je dobil nagrado za najboljši boj večera. Ko se je boril proti Rusu, je bil celih 10 dni pred bojem zelo bolan, imel je pljučnico. Skoraj do boja je ležal v postelji. Z njegovim trenerjem sva hotela preklicati boj, ampak je na koncu znova prevladala Miranova odločnost. Na koncu je bil žal nokavtiran. Mislim, da ima pravi vzdevek – ROCKY .

Kje so po vašem mnenju realne meje dosega WFC-ja. Lahko postane glavni borilni dogodek v jugovzhodni evropski regiji? Poznate kakšno drugo borilno promocijo v jugovzhodni evropski regiji? Jaz jih poznam nekaj, samo nobena od njih nima strategije in ciljev kot WFC. Vsakdo je prepričan, da lahko postane organizator bojev, in potem ti bebci ugotovijo, da je to resna služba, ki vzame nešteto ur težkega dela in predanosti, da le lahko obdržiš svojo glavo nad vodo v tem poslu. Meje si ne postavljamo, ampak si predvsem želimo v vseh državah EU ustvarjati krajevne heroje in prepoznavnost WFC-ja. Kako bomo uspešni, bo pa pokazal čas. Trenutno smo na pravi poti.