Urša Kragelj – kajakašica, ki se zna pobrati

Mlada primorska kajakašica je zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala in tako v slovenskem ženskem kajaku postavila nove mejnike. V Seu d' Urgellu v Španiji je slavila svojo prvo zmago na tekmah svetovnega pokal, na zadnjih treh tekmah pa ni bila slabša od 5. mesta. Kljub razočaranju, ko se ji ni uspelo uvrstiti v olimpijsko ekipo, se je Urša po tem neuspehu pobrala in spet dokazala, da spada med najboljše.

Ali dan po uspehu že dojemate, kaj vam je uspelo doseči?

Že danes vse skupaj popolnoma drugače dojemam. Včeraj se je vse tako hitro dogajalo. Ta uspeh je res nekaj posebnega, še posebej ima velik pomen, saj še nobeni kajakašici v slovenskem prostoru ni uspelo kaj takšnega.

Kako bi na splošno ocenili celotno sezono?

V pripravljalnem obdobju so vse priprave temeljile na nastopu na OI, a se mi žal ni uspelo uvrstiti v ekipo. Sicer je škoda, ker sem bila res dobro pripravljena in sposobna tekmovati na visoki ravni, a na tisti najpomembnejši tekmi mi to ni uspelo. Postaviti sem si morala nove cilje in v veselje mi je, da mi je uspelo dobro tekmovati tudi na tekmah svetovnega pokala. Je skupna zmaga v svetovnem pokalu obliž na rano, potem ko se niste uvrstili na OI? Praktično so bili vsi rezultati na mednarodnih tekmah zelo dobri, saj je bila tekma v Cardiffu edina, ko se mi ni uspelo uvrstiti v finale. Vendar ne bi rekla, da so bili ti uspehi obliž za London, ker je bila to čisto druga zgodba. Zame je bil v letošnji sezoni glavni cilj London … Sicer sem res dosegala izjemne rezultate pozneje v sezoni, vendar ne morem reči, da je to nadomestilo za OI.

Ko sva že pri OI, kako bi ocenili nastope naših slalomistov na OI?

Celotna ekipa za London je bila zelo kakovostna. Ne zgodi se velikokrat, da tako dobra generacija predstavlja eno državo. Je kar malo presenetljivo, da nam s tako dobrimi tekmovalci ni uspelo prinesti domov nobene medalje. Mene ni bilo zraven, tako da ne morem ocenjevati, kaj je šlo narobe. Sicer pa me je žalostilo, saj sem upala, da bodo domov prinesli medaljo, in navijala zanje.

Glede na to, da se niste uvrstili na OI, se je bilo kaj težje motivirati za preostali del sezone?

Če se toliko časa pripravljaš na eno tekmo in se ti potem ne uspe uvrstiti v ekipo, ti seveda pade tudi motivacija. Nekaj časa po evropskem prvenstvu sem bila na tleh. A kaj hočeš, tako je. Nekaj dni po tem moraš spet stopiti na svoje noge in se vprašati, zakaj veslaš, kaj so prioritete v življenju … Po nekaj tednih se je v meni znova zbudilo zanimanje za kajak, v njem uživam. In če imaš nekaj rad, potem se še lažje vrneš v tekmovalni ritem.

Verjetno ste se od te sezone veliko naučili?

Gotovo je bila ta sezona zame velika izkušnja in verjetno sem res lahko ponosna nase, da sem se kljub velikemu razočaranju pobrala. Ne predstavljam si, da bi se vdala v usodo. Če danes pogledam nazaj, to ni bilo prav lahko. Konec koncev sem vložila toliko truda in treninga v to, da ne bi imelo smisla, če bi vse skupaj pustila.

Verjetno želja po nastopu na OI še ostaja?

Želja še vedno ostaja, vendar je to tako oddaljeno, da se raje osredotočam na druge cilje. Pravzaprav moram analizirati letošnjo sezono in ugotoviti, kje še lahko napredujem. Treba bo spet prijeti za delo in trenirati. Tudi naslednje sezone so zelo pomembne in tudi evropska in svetovna prvenstva so na zelo zanimivih prizoriščih.