Šuler in Mazejeva sta si posojala zapiske

Čeravno ni povsod tako. Obstajajo tudi manjše izjeme. Na Poljskem, kjer si služi nogometni kruh njen prijatelj in dolgoletni sošolec, že ni zaznati pretiranega vrveža novic o kraljici belih strmin. Tam Mazemanija ni pognala korenin, kar pa je za državo, ki je zaljubljena v druge športe, po svoje kar razumljivo. Več stičnih točk s Slovenijo najdejo Planica, Adam Malysz, Kamil Stoch (zaročil se je v Kranjski Gori) in ostali skakalni fenomeni, kot pa hitra in drzna Mazejeva. Bi pa gotovo vsak navijač Legie prisluhnil zgodbi, če bi vedel, da je branilec varšavskega kluba v gimnaziji gulil klopi prav z njo. In pripomnil, kako je majhen svet. Sploh v Sloveniji, ki je navkljub majhnosti podarila toliko športnih asov. Valilnica talentov je naredila svoje tudi na Koroškem. Gimnazija na Ravnah s svojim športnim oddelkom predstavlja zadetek v polno, sadove njenega dela pa občuti marsikatera športna panoga. Plavalec Damir Dugonjić, košarkar Boštjan Nachbar, alpska smučarka Katjuša Pušnik, odbojkar Tine Urnaut, namizni tenisač Matic Slodej, alpski smučar Aleš Gorza, odbojkarica Petra Kramolc, atletinja Mojca Vavče, rokometaš Gašper Jelen, smučarska tekačica Nataša Lačen ... Našteli smo jih le nekaj, ki so gimnazijska leta posvetili Ravnam. Dolg je seznam koroških športnikov, ki nekaj pomenijo tudi v svetovnem merilu. Ali pa so. A tako veličastne zgodbe, ki diši po hollywoodski popolnosti, še niso spisali. Tina pa jo je. Oziroma jo pravkar, saj bo za svoj trud, številna odrekanja in bogato znanje uradno nagrajena v nedeljo, ko bo lahko poljubila veliki kristalni globus. Dosežek, ki mu v svetu alpskega smučanja ni najti para.

Najprej sta se srečevala na smučiščih, nato v šolskih klopeh

Dogodke na prizorišču finalnih odločitev v Švici, ki so zaradi trmaste megle Tini preprečili lov na zgodovinski ''jackpot'', največjo možno zbirko kristalnih globusov, spremlja tudi Marko Šuler. Le kako ne bi stiskal pesti za nekdanjo sošolko. A pri tem se mora posluževati različnih načinov ... ''Na Poljskem žal zgodb o Tini ni opaziti. Niti smučanja ne prenašajo po televiziji. Le skoke,'' nam je zaupal 30-letni ''poljski poročevalec'', ki se konec tedna vrača v Slovenijo, saj ga v nedeljo čaka reprezentančni zbor in začetek priprav na zelo pomembno kvalifikacijsko tekmo z Islandijo. Ravno na dan, ko bo njegova sovrstnica iz Črne na Koroškem prejela najlepši dar. Sijajno nagrado za sezono, prepolno rekordov in presežkov. Ko bo izkušeni nogometni reprezentant uzrl zgodovinski prizor, kateremu ne bo zaploskala le Slovenija, pač pa cel svet, ki zna prepoznati vrhunske športne podvige, se bo zagotovo z mislimi sprehodil po obdobju, ko sta še delila šolske klopi, še pred tem pa se srečevala na smučiščih. Vsak v svojem klubu. ''Šuki'' je namreč v zgodnjih otroških letih treniral smučanje. Predvsem zaradi očeta, ki je aktivno sodeloval v belem športu. Kasneje je smuči zamenjal za nogometne čevlje, kdaj pa kdaj pa obuje tudi smučarske, a nič kaj pogosto, saj nogometni trenerji nerado poslušajo prigode o poškodbah, ki jih nogometaši staknejo med smučarskimi razvadami.

Šuler: Je vsestranska športnica, prava atletinja

Ko sta bila sošolca v športnem oddelku gimnazije v Ravnah, sta veliko sodelovala. ''Ponavadi sva si tudi posojala zapiske, ker sva pač največ manjkala. Takrat je bil športni razred poln obetavnih fantov in deklet. Poleg naju so bili še odbojkarji, košarkarji, pa še kdo, a se je kasneje očitno nekje zalomilo, saj razen naju ni nobeden nadaljeval na vrhunski ravni. Ostala vsa sama. Že dolgo časa se nisem videl z nobenim in se počutim kar malce odrezanega,'' je potarnal eden najboljših slovenskih nogometnih branilcev, ki je v tej sezoni prek modernih tehnoloških pripomočkov večkrat čestital Tini za njene zmage. ''Sva v stiku, resda zadnje čase bolj poredko, a sva. Ko sem še igral v Novi Gorici, sva se bolj pogosto videvala, zdaj pa je to veliko težje. Najbolj pa mi je žal, ker ima naš razred srečanja skoraj vsako leto konec maja, ko se mi ravno zaključuje sezona in je v nogometu najbolj napeto. Tako se lani nisem mogel udeležiti obletnice, Tina pa se jo je. Pogrešam 'staro gardo', s katero smo doživeli toliko lepega,'' se je spominjal druženja, ki je potekalo v ritmu številnih treningov in izostankov s pouka, zaradi tega pa še toliko bolj nehvaležnih okoliščin, s katerimi sta se bila primorana koroška najstnika spoprijeti. In obema je uspelo. ''Kakor bi rekel naš selektor, je treba dati Tini kapo dol. Bila je res pridna in naredila vse, kar je lahko. V zahtevanem roku. Med šolo in športom je našla idealno razmerje. Bila je odlična učenka, pa čeprav je bila veliko odsotna. Ni imela posebnih težav. Jeziki so ji šli super, pogosto nam je kaj zaigrala na klavir, na telovadbi pa smo včasih skupaj zaigrali tudi nogomet. In ni bila slaba. Je vsestranski športnik, prava atletinja.'' Če tako pravi nogometni strokovnjak, potem ne gre podvomiti v njegovo oceno. Je pa dodal, da se s pevskimi talenti, pa čeprav ni skrivala ljubezni do glasbe, pred sovrstniki na gimnaziji ni hvalila. ''Nikoli je ni bilo sram v javnosti, to je res. Pogosto je dala vedeti, da ima rado glasbo. Ni pa ji vseeno prišlo niti na pamet, da bi nam kaj zapela,'' je zaupal Šuler in potrdil, da je bila Tina magnet za fante na šoli. Tako, kot je zdaj za tisoče navijačev, ki ji navdušeno ploskajo ob preseženih mejnikih. Tudi njen sošolec Marko.