Samir Handanović: Tudi jaz moram kupiti čevlje, ki so mi všeč

Kapetan slovenske izbrane vrste je od prestopa iz Udineseja opravil prvi del priprav z Interjem, kjer se mu je sprva v spomin vtisnila navijaška pripadnost, ki jo imajo ljudje do milanskega kluba. Proti Koprčanom, Inter je zmagal z 2:0, je odigral dobro uro, se izkazal z nekaj zanesljivimi obrambami in o njih po tekmi govoril pohvalno. O tem, da je šlo za enega največjih prestopov kakšnega vratarja na svetu, se ne obremenjuje, osredotočen je le na nogomet, v klubu pa mu, kot kaže tudi odškodnina, zelo zaupajo. Pred njim je torej velik oder, na katerem bo poskušal še bolj opozarjati nase. Prvo sezono sicer še ne v ligi prvakov, kamor se evropski prvaki leta 2010 po dolgih letih niso uvrstili, bo pa seveda na očeh javnosti, kot je navada v velikih klubih.

Kaj bi dejali po tekmi s Koprčani, s čimer ste v Roveretu sklenili prvi del priprav? V Roveretu smo bili deset dni, trenirali smo dvakrat na dan, med drugim tudi zjutraj pred tekmo s Koprčani. Gremo v Milano, imamo dva prosta dneva in mislim, da smo lahko zadovoljni z opravljenim. Glede tekme lahko rečem, da pri nas niso vsi igrali, Koper pa je prikazal, da hoče igrati nogomet. Predstavili so se v dobri luči, to je bil dober test tudi za njih in zdijo se dobro pripravljeni.

Dan pred tekmo s Koprom ste praznovali 28. rojstni dan, kako se počutite po nekaj dneh v takem klubu? Seveda se še vključujem v ekipo. V klubu sem šele en teden in za zdaj ni bilo preveč časa za druženje, razen z Vidom Belcem, s katerim sva bila skupaj tudi v sobi. Vsi so profesionalci, tudi trenerji.

Vaš prestop je po podatkih šesti največji v zgodovini med vratarji. Kakšen je vaš komentar na to? Če hočeš nekaj imeti, moraš to plačati. Tudi jaz, če grem v trgovino po čevlje, tiste, ki so mi všeč in želim, pač kupim.

Ste imeli še kakšne ponudbe ali je bil Inter hitrejši od konkurence? To je bila edina konkretna ponudba.

Vaša primerjava Udineseja in Interja kot kluba ter Vidma in Milana kot mesti ... Težko primerjam. V Milanu sem bil doslej le dva dni na zdravniških pregledih. Organizacija kluba je na najvišji možni ravni in razmišljaš le o nogometu. Največja razlika je med navijači. Tukaj se čuti večja pripadnost klubu.

Kakšne so ambicije kluba, ki se poskuša po slabši sezoni spet vrniti na italijanski prestol, med drugim pa bo igral celo v kvalifikacijah za ligo Europo? Ambicije velikih klubov so zmage, ni drugih ambicij. Pritisk? Seveda je velik, bomo videli, kako bo s tem. Vendar, če nekaj veš, potem ne bi smelo biti težav.

Status doslej nedotakljivega Julia Cesarja je v klubu zelo omajan, klub ga namreč želi prodati, vaša konkurenca je za zdaj tudi Luca Castelazzi, nase pa opozarja tudi reprezentančni soigralec Vid Belec, ki ga bodo očitno spet posodili. Obeta se vam torej številka ena? To ni vprašanje zame.

Kaj bi še dejali o šele 20-letnem Brazilcu Philippeju Coutinhu, ki je bil najboljši posameznik proti Kopru, izkazal pa se je tudi z izjemnim zadetkom? Bolje ga je imeti v svoji ekipi kot pa za nasprotnika. Je zelo dober nogometaš.