Četrtek, 8. 2. 2024, 0.08
9 mesecev, 3 tedne
Predlogi: kam po odmerek Prešerna za športnike po duši?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Na Prešernov dan bodo slovenske kulturne ustanove na široko odprle svoja vrata. Preverili smo, kje je na ogled dediščina slovenske športne zgodovine. Na fotografiji: Bojan Križaj na obisku v Tržiškem muzeju, ki mu je podaril vse svoje lovorike.
Preverili smo, kje lahko ljubitelji športa 8. februar, slovenski kulturni praznik in dela (ter šole) prost dan, preživijo v športnem duhu. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije se lahko sprehodite skozi zgodovino olimpijskih iger v Sarajevu, v Tržiškem muzeju vas čakajo vse najpomembnejše lovorike smučarskih velikanov Mateje Svet in Bojana Križaja, v begunjskem Elanu so na ogled prve smuči legendarnega švedskega smučarja Ingemarja Stenmarka, mali kristalni globus Roka Petroviča in kapo Jureta Franka hranijo v Muzeju športa v Ljubljani, cepin Tomaža Humarja in pohodniška palica Jakoba Aljaža iz leta 1879 sta v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in še bi lahko naštevali. Vsi muzeji imajo danes na Prešernov dan prost vstop, nekateri organizirajo tudi vodene oglede. Priložnost, ki jo velja izkoristiti.
Vsi slovenski muzeji ob današnjem kulturnem prazniku ponujajo prost vstop. Nič drugače ni z muzeji s športno zgodovino, kjer se lahko sprehodite skozi kronologijo posameznih športov in si ogledate dragocene predmete, ki so krojili slovensko športno pravljico.
Celovška cesta 23, Ljubljana
Odpiralni čas: 10.00–18.00
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v ljubljanskem parku Tivoli si vse do 5. maja 2024 lahko ogledate razstavo z naslovom Srebrne igre 1984, ki prikazuje vlogo Slovencev pri organizaciji in izvedbi olimpijskih iger v Sarajevu. Gre za slikovit sprehod po materialnih, fotografskih in videospominih na športni spektakel pred natanko 40 leti, kjer so močan pečat pustili prav Slovenci.
Že v uvodu se razstava pokloni dvema izjemno pomembnima akterjema iger, slovenski scenografki Meti Hočevar, ki je zasnovala scenografijo uvodne in zaključne prireditve olimpijskih iger (na razstavi so na ogled originalni načrti, izdelani ročno, seveda), in akademskemu slikarju Jožetu Trobcu, avtorju uradne maskote iger, volka Vučka.
Razstava Srebrne igre 1984 (foto: Ana Kovač/Siol.net)
Igre so bile "slovenske" tudi po športni plati. Ne samo da je slovenski smučar Jure Franko, sicer zastavonoša na otvoritveni slovesnosti, osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za takratno Jugoslavijo, da je Bojan Križaj zaprisegel v imenu športnikov, in to v slovenskem jeziku, kar je marsikoga v tistih časih šokiralo, in da je slovenski smučarski tekač Ivo Čarman na stadion Koševo, kjer je bilo slavnostno odprtje olimpijskih iger, prinesel olimpijsko baklo, Slovenci so bili močno vpeti tudi v organizacijo in izvedbo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.
Na Prešernov dan bo za obiskovalce vseh starosti prost vstop v muzej, vodstvo po razstavi Srebrne igre 1984 bo ob 10.15 in 15.00, otroški ustvarjalni kotiček na temo Izdelaj svojega Vučka kopitljačka (primerno za otroke, starejše od štirih let) pa bo odprt od 11.00 do 12.00 ter od 15.00 do 17.00.
Plečnikov trg 1, Ljubljana (v prostorih Slovenskega šolskega muzeja)
Odpiralni čas: 10.00–18.00
Bogato je založen tudi Muzej športa v središču Ljubljane (v stavbi Slovenskega šolskega muzeja v bližini Name oz. Maximarketa), kjer hranijo neprecenljive predmete, ki predstavljajo dediščino slovenske športne zgodovine vse od sokolstva v 60. letih 19. stoletja do zdajšnjega obdobja. V muzeju je več kot 20 tisoč eksponatov, zaradi prostorske stiske jih je na ogled približno odstotek.
V Muzeju športa je na ogled tudi mali kristalni globus, ki ga je Rok Petrovič osvojil v sezoni 1985/86.
Na Prešernov dan bo med 10. in 17. uro na sporedu posebna delavnica z naslovom: Vaje iz športnovzgojnega kartona. Izvedeli boste, kako je vzgojnošportni karton povezan s šolo, čemu dejansko služi, katere vaje vse obsega in še kaj. Poleg tega bodo lahko udeleženci obudili spomin na svoje šolske dni in se preizkusili v nekaterih vajah iz športnovzgojnega kartona.
Ob 14.00 bo organizirano vodstvo po razstavi Zbiramo, raziskujemo, obujamo: športna dediščina in Muzej športa, na kateri boste spoznali zgodovino športa od prvih organiziranih društev do pomembnih dosežkov športnikov v samostojni Sloveniji. Izvedeli boste, kdo so bili Sokoli, kaj je to "težka atletika" in v kakšnem oblačilu je Rajmond Debevec osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000.
Ena od najnovejših pridobitev Muzeja športa je smučarska čelada sveže upokojenega smučarja Štefana Hadalina, s katero je leta 2019 osvojil naslov svetovnega podprvaka v kombinaciji.
Na ogled so tudi različni predmeti in fotografije vidnih slovenskih športnikov in organizacij, ki so zaznamovali športno tradicijo, kot so tekmovalni disk Stanka Bloudka, v sezoni 1985/86 osvojeni mali kristalni globus Roka Petroviča, ki velja za prvi osvojeni globus Slovenca, dres Brigite Bukovec, v katerem je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojila srebro, in še marsikaj.
Muzejska ulica 11, Tržič
Odpiralni čas: 10.00–18.00
Za Slovenski smučarski muzej je rezerviranih 120 kvadratnih metrov pritličnega dela Tržiškega muzeja.
Za ljubitelje alpskega smučanja je obvezen obisk Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličju Tržiškega muzeja. 120 kvadratnih metrov je posvečenih zgodovini smučanja, posebno mesto pa zavzemajo tržiški smučarji in skakalci ter spominski steni Bojana Križaja, Žana Koširja in Mateje Svet. Križaj in Svetova sta muzeju predala skoraj vse svoje lovorike in predmete, ki so pomembno zaznamovali njuni karieri.
Del razstave je posvečen velikim imenom slovenskega alpskega smučanja, za obiskovalce, ki se še spominjajo smuke na Zelenici, pa bosta zanimiva sedeža z originalne sedežnice z veliko črno-belo panoramsko fotografijo nekdaj zelo priljubljenega smučišča v ozadju, na katerih se je mogoče fotografirati, za selfi pa je mogoče uporabiti tudi kopijo oranžno-modrega pletenega šala, ki ga je za vodenje akcije Podarim dobim nosil legendarni Janez Hočevar - Rifle.
Tudi vstop v Slovenski smučarski muzej in celotni Tržiški muzej, kjer je na ogled bogata dediščina slovenskega čevljarstva, usnjarstva, nogavičarstva in drugih obrti, značilnih za ta okoliš, bo danes brezplačen, na voljo pa bo tudi strokovno vodenje po muzeju.
Rateče 167, Rateče Planica
Odpiralni čas: 9.00–16.00
V Nordijskem centru Planica sta dve nadstropji rezervirani za Muzej Planica, ki hrani spomine na bogato zgodovino slovenskih smučarskih skokov in poletov.
Če ste bolj usmerjeni k smučarskim skokom, se morate obvezno ustaviti v Muzeju Planica, ki je v Nordijskem centru Planica. Muzej v dveh nadstropjih ponuja pregled dediščine slovenskega nordijskega smučanja od 1933 do 2015, ko je Nordijski center Planica prvič odprl svoja vrata.
Prvo nadstropje je posvečeno obdobju Bloudkove velikanke in njenim športnim junakom, drugo nadstropje pa je namenjeno obdobju Letalnice bratov Gorišek in novejšemu obdobju doline pod Poncami.
Obiskovalci si lahko od blizu ogledajo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1996/1997, pokal, ki ga je Franci Petek leta 1991 prejel ob naslovu svetovnega prvaka v skokih, in skakalne smuči Petra Prevca, na katerih je v sezoni 2015/2016 osvojil veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.
V Muzeju Planica hranijo veliki kristalni globus Primoža Peterke iz sezone 1997/1998.
Preizkusili se boste lahko tudi na dveh simulatorjih za skoke in interaktivni postaji za sojenje smučarskih skokov, na hologramu pa boste lahko opravili pogovor z junaki Planice.
V večkrat nagrajenem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so na ogled tudi predmeti iz bogate gorniške zgodovine.
Z naskokom najboljše prostore za razstavo eksponatov ponuja Slovenski planinski muzej. V njem boste našli pregled celotne zgodovine slovenskega gorništva in planinstva s številnimi predmeti, s katerimi so bili postavljeni posebni mejniki.
Hranijo na primer smuči, na katerih je Davo Karničar kot prvi človek na svetu smučal z Everesta, in pohodniško palico Jakoba Aljaža iz leta 1978, ki je najzaslužnejši za Aljažev stolp na vrhu Triglava. Na ogled sta tudi cepin pokojnega alpinista Tomaža Humarja in celo helikopter, s katerim so leta 1968 opravili prvo helikoptersko reševalno akcijo.
Obiskovalci se lahko fotografirajo z repliko Aljaževega stolpa, v originalnem bivaku pred muzejem pa s pomočjo posebnih učinkov doživijo, kakšno je zavetje v bivaku v času nevihte.
Trenutno je v muzeju na ogled tudi občasna razstava 70 let Slovenske planinske poti in foto razstava Ljubim gore.
Elan je prvi proizvajalec smuči, ki je dobil svoj muzej. Odprli so ga lani, 73 let po ustanovitvi obrtne zadruge Elan, v kateri je njen pobudnik, smučarski skakalec Rudi Finžgar, začel izdelovati smuči in telovadno opremo.
Ko boste na Gorenjskem, se lahko zapeljete še do Begunj, kjer so leta 2018 odprli tovarniški muzej Elana, ki sta ga ob njegovem odprtju obiskali tudi najprepoznavnejši imeni te blagovne znamke − Bojan Križaj in Ingemar Stenmark.
Muzej spada v sklop tovarne in prodajalne Elan, ponuja vpogled v razvoj smuči od začetkov do najsodobnejših smučk ter izpostavlja mejnike pri oblikovanju smuči. Za obiskovalce so še posebej zanimive interaktivne točke, na katerih lahko preizkušate svoje ravnotežje (na snežni deski ali smučeh), sami izdelate smučko ali pa celo smučate na simulatorjih smučanja.
V muzeju so tudi prve lesene smuči, ki jih je izdelal nekdanji smučarski skakalec Rudi Finžgar, ki je tudi najzaslužnejši za razvoj Elana. Leta 1945 je namreč na Zgoši pri Begunjah ustanovil obrtno zadrugo Elan, v kateri je začel izdelovati smuči in telovadno opremo.
Med razstavnimi eksponati so tudi prve elanke, na katerih je v svetovnem pokalu smučal Stenmark, in smuči Bojana Križaja, na katerih je dosegel sploh prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu. V Elanu, ki je bil od nekdaj znan po inovativnih prijemih, pa niso izdelovali samo smuči, ampak tudi plovila, letala, telovadno opremo, vetrnice in celo loparje, zato je prostor v muzeju namenjen tudi temu.
Danes v muzeju organizirajo voden ogled skozi Elanovo preteklost. Spoznali boste razvoj smuči od začetkov do danes, različna orodja za izdelavo smuči in zanimive zgodbe ostalih športnih predmetov, na koncu pa se lahko preizkusite na smučarskem simulatorju, so zapisali v vabilu. Vodeni ogled bodo danes ob 12:00, 14:00 in 16:00.
Muzejska ulica 7, Novo mesto
Odpiralni čas: 9.00 – 18.00
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu si lahko ogledate razstavo ene največjih legend slovenskega športa in gimnastike nasploh Leona Štuklja. Na stalni razstavi z naslovom Leon Štukelj. Sokol, olimpionik, svetovljan je predstavljena njegova bogata športna pot – s šestimi olimpijskimi medaljami je še vedno najuspešnejši slovenski športnik, kar zadeva uspeh na olimpijskih igrah –, zasebno življenje, njegovo spremljanje olimpijskega gibanja in srečanja z znanimi osebnostmi.
