Nedelja, 12. 11. 2017, 4.00
6 let, 11 mesecev
SKOK V ŠPORTNO PRETEKLOST
Prava zgodba o ledenih stezah z Jamajke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
1
Pred natanko 30 leti se je v Karibih začela rojevati zgodba o jamajškem bobu, ki je nato leta 1988 nastopil na zimskih olimpijskih igrah. Predvsem po zaslugi filma Ledene steze je ta postal svojevrsten sinonim za eksote v vrhunskem športu. Res pa je, da je Hollywood dodobra spremenil resnično zgodbo.
Jamajka v bobu? Zakaj pa ne?
"Usain Bolt in Bob Marley. To je Jamajka," je pred dobrim letom na atletskem štadionu v Riu de Janeiru, enem od središč olimpijskega dogajanja, v Sportalovi reportaži dejal eden od Jamajčanov. Kaj pa film Cool Runnings ali Ledena steza, ki ga je navdahnil nastop jamajškega boba na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju 1988? "Ne. To ni prava Jamajka. Film je morda zabaven, a naše države ni prikazal v pravi luči. Pri nas ni kriminala in takšne revščine v tolikšni meri," nam je tedaj v Braziliji dejal Jamajčan.
Ameriški filmski hit iz leta 1993, ki je pod režisersko taktirko Jona Turteltauba iz Disneyjevega studia postal eden od najbolj priljubljenih igranih filmov s športno tematiko, pa ni zgolj po svoje obarval priljubljenega karibskega otoka, temveč je z zvrhano mero domišljije začinil tudi pravo zgodbo o rojstvu boba na Jamajki.
Vojaška ekipa
Dudley Stokes, Devon Harris, Michael White in Chris Stokes. To je kvartet, ki se je leta 1988 v kanadski provinci Alberta vpisal v zgodovino kot zasedba prve jamajške ekipe v bobu. Pri tem je zanimivo, da je Chris član moštva postal praktično v zadnjem trenutku, saj je v Calgary odpotoval kot navijač brata Dudleyja in preostale trojice. A ker se je prvotni član četverca Caswell Allen poškodoval, se je pet minut pred dvanajsto iz gledalca prelevil v olimpijca.
Ekipa Jamajčanov pa ni bila sestavljena iz razočaranih atletov, ki bi jim spodletel poskus preboja na poletne olimpijske igre v Seulu 1988, kot prikazuje film. Niso bili niti zabavljači, ki bi si čas krajšali s potiskanjem športnih vozičkov. Bili so poklicni vojaki, glavni med njimi, Dudley Stokes, pa je kot vojaški pilot postal tudi pilot boba.
Igre v Kanadi so bile sicer tudi zadnje, na katerih so slovenski športniki nastopili pod jugoslovansko zastavo. Ta je prav po slovenski zaslugi kar trikrat zaplapolala tudi ob podelitvi olimpijskih kolajn. Kar dveh se je veselil smučarski skakalec Matjaž Debelak, ki je bil tretji na posamični tekmi na veliki napravi in drugi na ekipni preizkušnji, kjer so mu družbo delali še Miran Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Zupan. Svoje edine kolajne na olimpijskih igrah pa se je na drugi slalomski stopnički veselila alpska smučarka Mateja Svet.
Embed from Getty Images
Priljubljeni osmoljenci
Jamajški bob na ZOI 1988 je bil predvsem plod ameriške ideje, pod katero so se podpisali poslovneža George Fitch in William Maloney ter trener Pat Brown, ki niso imeli prav veliko skupnega z Irvom, filmskim likom, ki ga je upodobil zdaj že pokojni ameriški igralec John Candy. Nobenega od treh Američanov ni bilo treba prositi za pomoč. Tudi iznajdljivih načinov zbiranja denarja ni bilo. Sami so dali pobudo, iskali športnike (med drugim resda tudi v atletskih vrstah) in ob navdušenem sodelovanju jamajškega olimpijskega komiteja priskrbeli sredstva za spoznavanje z bobom, treninge in naposled nastop v Calgaryju.
Tam Jamajčani, na katere so Američani stavili zaradi moči in hitrosti, niso bili deležni posmehovanja in podcenjevanja. Kot priznavajo sami, so bili toplo sprejeti, čeprav označeni za nekaj posebnega. A kot prava osvežitev so dali igram prav poseben pečat. Njihov nastop se je sicer končal s krmarjevo napako in prevrnjenim bobom. Vseeno pa četverica, ki se pri tem ni poškodovala, nato boba ni junaško prenesla prek ciljne črte, kot v najbolj čustvenem delu prikazuje večkrat omenjeni film Ledene steze.
"Res je, vsi so zbežali!"
"Bil sem užaljen, saj je vodja ekipe v filmu osramočeni olimpijec, ki pije in si dneve krajša z igranjem biljarda," se je na vlogo vodje bob ekipe v filmu v pogovoru za ESPN odzval George Fotch, eden od očetov zamisli. "A to je pač Hollywood," je dodal in pojasnil, da je bila ena od zaigranih scen resnično blizu resnici. Gre za trenutek, ko Američan predvaja posnetke nesreč z bobi. Ko je predvajanja konec, pa je soba skoraj prazna.
Zanimiva pa je bila tudi izpoved, ki jo je ponudil Dudley Stokes. Ta je na led prvič stopil leta 1987. "Zakaj sem nastopil? Ker sem bil vojak. V vojski pač ubogaš ukaze," je dejal in se zgolj nasmehnil ob vprašanju, ali so pred štartom res uporabljali sprva švicarske in nato jamajške zagonske ritme.
Jamajka je imela svoja predstavnika tudi v Sočiju 2014.
Jamajčani niso bili muha enodnevnica
Nastop temnopolte četverice na ZOI 1988 je bil kljub diskvalifikaciji zaradi padca izjemno odmeven. Ne le na Jamajki, kjer turistom še danes ponujajo številne spominke in vabijo v poseben muzej s simulatorjem za bob, temveč tudi po svetu.
Kar nekaj držav, ki se pred tem niso spogledovale z bobom, je začelo vlagati sredstva v ta šport. Med drugim so se s svojimi posadkami na olimpijske igre prebili tudi Brazilci, Grki, Hrvati, Srbi … Slovenci s(m)o prišli "le" do skeletona.
Uvodni preboj na igre pa je navdahnil tudi Jamajčane. V bobu četverosedu so se na olimpijske igre zavihteli kar štirikrat. Še bolj pogosti udeleženci največjega zimsko-športnega tekmovanja pa so postali med dvojci. Brez jamajške posadke so namreč minile le igre leta 2006 v Torinu.
1