Matjaž Triplat: Skoki so najbolj varen zimski šport

Za vami sta domači preizkušnji svetovnega pokala na Ljubnem, ki z rezultatskega vidika nista prinesli celotnega zadoščenja. Tista skrita želja so bile stopničke … Priznati je potrebno, da smo pričakovali več. Osebno mi je zelo žal sobotnega nastopa, ko smo imeli smolo, v nedeljo pa nismo bili na pravi ravni za višja mesta. Preveč napak smo naredili in nekako skušali izsiliti rezultat. Nismo bili osredotočeni na naše naloge in tukaj se je pokazalo, da smo ranljivi. Če nismo stoodstotno zbrani, delamo včasih kar malce neumne napake.

Naša prva favoritinja za tiste najvišje uvrstitve – tudi stopničke - Katja Požun je v nedeljo naredila preveliki napaki, da bi se zavihtela proti zmagovalnemu odru, pa čeprav je z vnovično uvrstitvijo med deset dokazala, da je dobra tekmovalka. Katja ima določene težave pri naletu. Postavi se nazaj v pasiven položaj. To je tisti ključni trenutek pri njej. Pri odskoku ni nato eksplozivnega štarta. Posledično ne prinaša hitrosti v drugi del. Tukaj je jedro problema.

Od naših tekmovalk je imela najbolj razočaran obraz Maja Vtič, ki so jo sobotne vremenske razmere nekoliko potolkle. Ali se je to poznalo tudi v nedeljo? Maja ima izredno visoke cilje. Zanjo lahko rečem, da je garaško dekle. Po sobotni smoli se je skušala v nedeljo dvigniti, vendar se ji, žal, ni izšlo. Treba je pa povedati, da tehnični skoki niso bili na ravni. Verjamem, da bomo to popravili s treningi. Maja kotira bistveno višje, zato je pri njej razočaranje toliko večje. Enako pri meni, vendar glavo gor in gremo naprej k novim podvigom.

Kako je z Anjo Tepeš? V pretekli sezoni je kazala že boljše skoke? Anja je v letošnji sezoni bistveno nazadovala. Stvari se niso razvijale v pravi smeri. Lanska sezona je bila prava zanjo. Letos si je mogoče postavila previsoke cilje in ni sledila tem ciljem na drugih področjih. Med samo zimo je težko narediti tako miselni kot fizični preskok.

Kljub temu pa smo videli ta konec tedna rekord v režiji Slovencev. Številni gledalci so na Ljubnem naredili pravo navijaško kuliso, ki jih na ženskih tekmah svetovnega pokala niste vajeni … To je bila res fantastična kulisa. Organizatorji so se izredno potrudili. Z moje strani dobijo veliko pohvalo, prav tako navijači. Na nas pa je, da naslednje leto bolje skačemo doma. Kako gledate na konkurenco? Verjetno so tudi onstran naših meja začeli pospešeno vlagati v ženske skoke, ki so postali olimpijska disciplina in dobili mesto tudi v svetovnem pokalu? Vse nacije so okrepile strokovne štabe. Proračuni so se enormno povišali vsepovsod. Ogromno je prišlo pomoči iz moških vrst. Vsi smo se zelo resno lotili projekta Soči 2014 in na tem vlaku želimo biti.

Kakšen je sploh domet naših deklet? Zavedamo se, da imamo poleg Italijank in Američank daleč najvišji potencial. Naša dekleta so dokaj mlada, vendar to v vrhunskem športu ne igra vloge. To je treba priznati. Prihajata dve ključni sezoni, v naslednji bo svetovno prvenstvo v Val di Fiemmeju 2013, leto pozneje pa še olimpijske igre v Sočiju. Trenutno jedro ekipe je s priključitvijo poškodovanih ter nekaterih mladih izjemno močno za obe tekmovanji.

V preteklosti ste imeli kar nekaj težav pri uveljavljanju svojega jaza znotraj Smučarske zveze Slovenije. Ali je sedaj kaj več posluha? Smučarska zveza Slovenije nas res lepo podpira v tej sezoni. Pred leti smo bili pod minimumom. Ukvarjali smo se z raznoraznimi stvarmi in gledali na vsak cent. Letos so dekleta dobila tudi osebne pokrovitelje. Sicer to niso velike vsote, vendar za kako kavo bo.

Kako pa je s slovenskim podmladkom? Ali se v šolah kaj dela za popularizacijo ženskih skokov? Ogromno se dela na tem področju. Tukaj so starši tisti, ki včasih zavirajo vse skupaj, ker mislijo, da so skoki prenevaren šport. Vsako leto je po koncu sezone v Oslu raziskava in dokazano je, da so smučarski skoki najbolj varen šport med zimskimi športi. Punce skačejo brez kakršnih težav. Naj starši pustijo otroke delati, kar želijo.

Dekleta v krstni sezoni svetovnega pokala skačejo na manjših napravah, saj bi bile na tistih večjih razlike med najboljšimi in najslabšimi še izdatnejše. Mislite, da boste vseeno kmalu začeli skakati na 120-metrskih skakalnicah? Morda je to škoda, da ne skačemo, vendar se obenem vsi zavedamo, da je jedro ekip izjemno mlado. V Klingenthalu smo bili denimo na pripravah in punce so tam daleč skakale. Ko bodo mlajše in slabše tekmovalke prišle na višjo raven, bo možno skakati tudi na večjih napravah.

V času Planice se včasih pojavi ideja, da bi bila tudi kakšna punca predtekmovalka na velikanki. Ali so dekleta po vašem mnenju dovolj zrela za ta preskok? Za samo velikanko je treba je imeti trezno glavo – 10.000 skokov na 120-metrski skalnicah. Kakšne so sposobne in so že dokazale, vendar dajmo času čas. Najprej je treba narediti osnovno šolo, da greš potem v srednjo.

Za konec še pogled v bližnjo prihodnost. Med 19. in 26. februarjem bo v Erzurumu svetovno mladinsko prvenstvo, verjetno pa tudi v Turčiji ciljate na tiste top pozicije? V Turčiji bodo naše barve zastopale Urša Bogataj, Špela Rogelj, Katja Požun in Ema Klinec, kot rezerva pa se nam bo priključila Manja Pograjc. Konkurenca bo močna. Z mojega stališča pred tekmo nima nobena prednosti. Vsaka ima svojo priložnost in naj jo izkoristi. Naši cilji pa so sledeči: ena uvrstitev do šestega, ena do dvanajstega in dve do dvajsetega na posamični in uvrstitev do petega mesta na ekipi tekmi, a z orientacijo na medaljo.