Marjan Fabjan: Že pri zajtrku čutim uspeh

Pri dekretu o prestavljeni proslavi odličja Urška Žolnir ste delovali zelo resno … Da. Veselili se bomo, ko bodo vsi naši tekmovalci zaključili s svojimi nastopi na teh olimpijskih igrah. Najprej se bomo poveselili vsi tukaj, nato pa še vsi tisti, ki so pomagali v klubu. A počakajmo. Pred nami so še pomembne tekme. Ne smemo si privoščiti, da bi zaradi ene kolajne, pa četudi je le-ta zlata, vse druge potisnili na stranski tir.

So to zgolj vaši nazori ali takšno razmišljanje izhaja iz vašega športa? Ne vem, kako delujejo drugi. Morda na drugačen način. Pri nas imamo red. Tega se držim. Zaradi tega sem se sicer tudi že znašel v težavah. A tvegal sem in vztrajal pri svojem. Na koncu se je pokazalo, da imam pravo šolo.

Prav pa ste imeli tudi, ko ste že v torkovih jutranjih urah napovedali Urškin uspeh. Gre za vtis po prvi borbi? Ne, ne gre le za borbo. Že pri zajtrku vidim in vem. Tedaj čutim uspeh. Če bi tekmovalko videl takoj po tem, ko vstane iz postelje, bi vedel, ali ji lahko uspe ali ne. To preprosto čutim. Tudi pri Urški se je v preteklosti dogajalo, da sem vedel, kakšen bo razplet. Ker sem jo nato poskušal preusmeriti na pravo pot, priznam, neuspešno, je prihajalo tudi do sporov. No, ko sem jo videl na dan nastopa, sem vedel, da pred mano stoji šampionka.

Kljub bogatim izkušnjam pa ste se znašli tudi pred novo okoliščino. Prvič ste nagovorili tekmovalko, ki ima v žepu že vsaj olimpijsko srebro, a napada zlato. Kaj ste ji dejali? Povedal sem ji, da še ni konec. Bodi prva, bodi prva … Olimpijska prvakinja! Predvsem pa sem vseskozi pazil na vsako svojo besedo. Ne le pred finalom. Od jutra naprej, od pozdrava ''dobro jutro''. Desetkrat sem premislil pred vsakim pogovorom, da ne bi načel njene osredotočenosti in samozavesti. Vseskozi je bila osredotočena, z mislimi le pri borbah. Do konca. Prepričal sem jo o tem, da je velika razlika med prvim in drugim mestom.

Si po Urškinem nastopu vzamete tudi čas za ogled tekmic? Malo že. Pogledam, kako dihajo … Ne potrebujem veliko, da si ustvarim svoj vtis. Ne gre za strokovno analizo, temveč le za pridobivanje pravega občutka. Analize tekmic z ogledi videoposnetkov opravljamo pred tem.

Za razliko od številnih športnih delavcev, ki se pritožujejo nad državnimi ter sponzorskimi prispevki in skromnimi pogoji za delo, vas le redko slišimo negodovati. Kakšne so vaše razmere za delo? Si po Urškinem zlatu obetate boljše čase? Ne. Za to tudi ni prave potrebe. Prav lepo nam je. To je naš klub. Živimo kot velika družina. Skupaj s podmladkom nas je več kot 360, od tega 30 na najvišji ravni. V vsakem trenutku je jasno, kakšno nalogo ima kdo. Imamo pa tudi petnajst takšnih, za katere vem, da jih lahko zbudim sredi noči, pa bodo z vrha najvišjega stolpa skočili na glavo.

Za Rio 2016 torej ni skrbi? Vse bo odvisno od zdravja. Bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. Kar se Urške tiče, bo več jasno čez mesec dni.

Kaj pa vaša vloga? Zase vem, kako in kaj. Prav gotovo bom še delal, pomagal … Bomo videli, v kakšni vlogi.

Imate pripravljene trenerje, ki bodo prevzeli vodenje ob vašem umiku? Da. Trenerji so že postavljeni. Vedno vem, kako bo čez pet let. Takšni so naši programi. Če me torej vprašate danes, vidim olimpijske igre 2016 in še leto zatem.