Prezgodaj umrla legenda, ki je ostala zvesta svoji poti #video

Nejc Zaplotnik je sodil med najuspešnejše slovenske alpiniste svoje generacije. Opravil je več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj (v Himalaji, Evropi, Afriki in Severni Ameriki). Povzpel se je na tri osemtisočake, na vsakega od njih po prvenstveni smeri. Na Makalu je stopil 1975, Gašerbrum I je osvojil leta 1977, na Everest pa se je skupaj z Andrejem Štremfljem povzpel 13. maja 1979 (na sliki desno). Veliko je tudi plezal (skupaj z Janezom Gradišarjem je preplezal El Capitan) in alpinistično smučal. Umrl je 24. aprila 1983, v plazu, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji. Star je bil 31 let. Vir: Zgodovina slovenskega alpinizma, Peter Mikša, Urban Golob).

Še vedno aktualna knjiga Pot je izšla leta 1981 pri Cankarjevi založbi, v obliki žepnice in v visoki nakladi 8000 izvodov.

Kot je v časopisu Delo 29. junija 1981 zapisal Franci Savenc, danes urednik portala Gore-ljudje, je Nejc Zaplotnik knjigo začel pisati leta 1979 v Manangu pod Anapurnami v nepalski Himalaji.

Pisal je ob soju sveč ...

"Večeri v Himalaji so dolgi, pa se je zleknil v šotor, prižgal svečo in pisal," je takrat zapisal Savenc, ki se Zaplotnika spominja kot radoživega in doslednega v svojem dojemanju sveta, v knjigi Pot pa je po njegovem mnenju želel biti zvest predvsem resnici.

Nasprotoval je prikazovanju alpinistov kot nadljudi

Zaplotnik mu je takrat dejal, da je z vsebino knjige želel narediti konec poplavi alpinistične literature, pa tudi filmov, ki prikazujejo alpiniste kot nadljudi.

"Povedati želim, da smo alpinisti čisto navadni ljudje, z vsemi slabostmi in napakami, da moramo, kakor vsi, reševati na tisoče težav vsakdanjega življenja, te pa se nam nemalokrat nakopičijo še bolj kakor drugim. … Nekakšen osnovni moto, ki sem ga v knjigi skušal razložiti, je: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, le kdor išče pot, bo cilj vedno nosil v sebi," je takrat zaupal Savencu.

Roman Pot Nejca Zaplotnika je doživel že devet ponatisov, nekateri citati iz knjige pa so že zdavnaj ponarodeli. Zaplotnik je vse od leta 1972 objavljal v Planinskem vestniku in Alpinističnih razgledih. Foto: STA ,

Del rokopisov je pretipkala žena alpinista Cedilnika

Tudi Mojca Zaplotnik Jamnik, vdova Nejca Zaplotnika in mama njunih treh otrok, se spominja, da je Nejc svoja razmišljanja, ki jih je pozneje strnil v knjigo Pot – mnogi citati iz knjige so ponarodeli, mnogi alpinisti jih znajo na pamet – pisal na roko.

Zaplotnik v bazi pod Manaslujem leta 1983 med snovanjem druge knjige o junaku Petru Simsenu. Foto: Viki Grošelj "Doma smo bili takrat preveč revni, da bi imeli pisalni stroj, zato je Nejc svoje rokopise odnesel k Majdi Cedilnik, ženi Danila Cedilnika  - Dena, prav tako alpinista in Nejčevega tesnega prijatelja, da mu jih je pretipkala," je povedala.

Pisalni stroj so kupili pozneje, Zaplotnik pa je nanj pisal besedilo za svojo drugo knjigo z naslovom Peter Simsen. Imel ga je tudi na svoji zadnji odpravi (zgornja fotografija Vikija Grošlja) na Manaslu leta 1983, s katere pa se ni več vrnil.

Stroj je še vedno v lasti družine Zaplotnik.

Presenečenje ob dnevu žena

Čeprav je od Nejčeve smrti minilo že 36 let, vmes pa so se nakopičile številne bolj ali manj trpke življenjske preizkušnje (eden od sinov Nejca in Mojce Zaplotnik  si je vzel življenje), spomini na karizmatičnega alpinista še živijo.

65-letna Zaplotnikova se še danes živo spominja, kako jo je pokojni mož presenetil ob dnevu žena.

"Ko je Nejc celotno besedilo knjige Pot lepo uredil in pripravil, da ga bo odnesel k uredniku, je dejal, da ima zame presenečenje.

8. marca mi je prinesel veliko rumeno kuverto in mi jo izročil kot darilo. V njej je bilo besedilo knjige Pot, na prvi strani pa posvetilo: Svojemu najboljšemu prijatelju na tem svetu - ženi Mojci. To posvetilo mi ogromno pomeni in vedno me žalosti, če ga ob ponatisu slučajno izpustijo," je priznala.

Prvi literarni otrok

"S knjigo ni imel posebnih načrtov, niti ni dočakal obdobja, v katerem je knjiga prerasla v kultno, vem pa, da je načrtoval, da bo pisal tudi v prihodnje. Pot je bila njegov prvi literarni otrok, po njem se je lotil pisanja Petra Simsena, skratka, v prihodnosti se je videl kot pisec."

Posvetilo v knjigi Pot, ki ga je Zaplotnik namenil svoji ženi Mojci.

Vloga pesnika in urednika Toneta Pavčka

Spomnila je še, da se je Zaplotnik glede izdaje knjige dogovarjal s pesnikom Tonetom Pavčkom, ki je takrat urednikoval pri Cankarjevi založbi, kjer je knjiga tudi izšla.

"Vem, da je bilo Pavčku to, kar je prebral, všeč in da je dal blagoslov za izid knjige. Poklical me je tudi ob Nejčevi smrti in mi sporočil, da bi radi Pot ponovno izdali, a tokrat ne kot žepnico, ampak v klasičnih dimenzijah."

Sportal Mojca Zaplotnik Jamnik: Z Nejcem sva bila smešna sto na uro

V enem od intervjujev je dejala, da je Pot, ki je doživela že devet ponatisov, vedno izšla takrat, ko so Zaplotnikovi najbolj potrebovali denar. "Čisto res! Ko mi je šlo že tako za nohte, da nisem vedela, kaj naj naredim, je prišla ponudba od kakšne založbe."

Zaplotniku so v Kranju leta 2011 postavili doprsni kip. Foto: Matjaž Sušnik

Zaradi bralcev sta knjiga in njen avtor še vedno živa

Na vprašanje, zakaj se ji zdi, da je knjiga še vedno tako živa – z  Mladinske knjige so nam sporočili, da so pravice za prevod knjige že prodane v Italijo, Švico in na Poljsko, knjiga pa je že pred leti izšla na Hrvaškem -, je odgovorila naslednje: Zdi se mi, da nekako vsi skupaj prispevamo k temu, da je knjiga živa. Tudi sama še zdaj z veseljem govorim o njej. Zakaj? Ker se mi zdi, da kadar ljudje mislijo na nekoga, ta človek še vedno živi."

Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma in vodja številnih alpinističnih odprav, tudi tiste najbolj znamenite iz leta 1979, ko sta slovenska alpinista Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Jugoslovana stopila na vrh Everesta. Med drugim je tudi premierni dobitnik nagrade za življenjsko delo na področju alpinizma. Foto: Klemen Korenjak

Knjiga s hipijevsko filozofijo

Knjigo Pot je večkrat, že pred samo izdajo, prebral tudi Tone Škarja, vrhunski alpinist in vodja več alpinističnih odprav, tudi odprave na Everest leta 1979.

"Nejc je bil leta 1981 na Lotseju, pa me je napotil na Toneta Pavčka, da mu pomagam pri knjigi, še najbolj zaradi izrazoslovja," se spominja danes 82-letni Škarja, ki je knjigo prebral nekajkrat, najprej zaradi izrazov, nato pa še vsebinsko.

"Super knjiga, izjemno dobro in odkrito napisana, s hipijevsko filozofijo," jo je ocenil.

Eden od citatov iz knjige Pot: Alpinizem zame ni le šport, zame je plezanje življenje. Kdor se tega ne zaveda, nima z menoj kaj početi, nimava se kaj pogovarjati, zdim se mu prazen. In samohodstvo je višek alpinizma. Gibati se na robu med življenjem in smrtjo se pravi resnično živeti. Zakaj so ljudje med vojno veliko bolj pristni, zakaj sin spozna, kako je ljubil očeta, šele ko ga ni več? Zato, ker je smrt normalnemu življenju daleč, nepričakovana je, nihče ne misli na to možnost. Ne igra se z življenjem, kdor živi sredi nevarnosti, ki jih pozna in je nanje pripravljen."

Po nadaljnje informacije o nastajanju knjige Pot smo se odpravili k zakoncema Cedilnik v Gunclje, kjer je svoj čas živela cela vrsta uspešnih alpinistov. Le nekaj hiš od Cedilnikove naprej na primer živi Viki Grošelj, prav tako tesno povezan s pokojnim Zaplotnikom.

Majda Cedilnik je potrdila, da je v službi pretipkala nekaj rokopisov, ki ji jih je prinesel Zaplotnik, se pa ne spomni več točno, za kakšno besedilo je šlo.  

Zakonca Cedilnik: Pot je zbudila precej pozornosti

Več spominov (več izveste v zgornjem videu) na pokojnega Zaplotnika in njegovo Pot hrani Majdin mož Danilo Cedilnik - Den, nekdanji vrhunski alpinist in slikar, ki še zdaj poprime za čopič in z akvarelnimi in oljnimi barvami ustvarja podobe slovenskih vršacev in impozantnega gorovja Himalaje.

"Z Nejcem sva se veliko pogovarjala o knjigi. Malo pred njim sem tudi sam izdal knjigo (Congma je hodil spredaj) in imel je več vprašanj na to temo. Ko sva bila leta 1979 skupaj v Manangu, kot prva inštruktorja v šoli za gorske vodnike v Nepalu, ki so jo na pobudo pokojnega Aleša Kunaverja ustanovili z denarjem iz takratne Jugoslavije, sva se večkrat pogovarjala o tej temi.

Mojca Zaplotnik hrani njegovo zadnjo fotografijo z zagrebškega letališča pred odhodom na odpravo, s katere se žal ni več vrnil. Foto: osebni arhiv Mojce Zaplotnik Jamnik

Povedal sem mu, kako sem se sam lotil knjige, kaj je potrebno, kako je s fotografijami in podobno. Spomnim se, da je k nam domov začel nositi rokopise, koliko pa jih je bilo, se žal ne spomnim."

Zakonca Cedilnik se bolj spomnita odziva ob izdaji knjige. Majda pravi, da je bil to velik dogodek, "tudi za Nejca zelo lep", njen mož pa, da je knjiga zbudila kar precej pozornosti.

Alpinist in slikar Danilo Cedilnik Den je leta 1979 v Manangu v Nepalu skupaj z Zaplotnikom kot alpinistični inštruktor izobraževal domačine. Foto: Jan Lukanović

Nagrada za planinsko literaturo z imenom Nejca Zaplotnika

"Na Planinski zvezi Slovenije so se po Nejčevi smrti odločili, da bodo po njem poimenovali nagrado za planinsko literaturo. Žal je to trajalo samo dve leti in nato poniknilo," se spominja Cedilnik, ki je bil leta 2015 član jubilejne himalajske odprave Manang 2015, na kateri so slovenski alpinisti pod vodstvom Grošlja ob 40-obletnici vzpona na 8463 metrov visoki Makalu, želeli obiskati tudi Zaplotnikov grob pod Manaslujem, a ga je žal odnesel plaz.

V Nepal so odnesli tudi denarno pomoč, zbrano za odpravo posledic katastrofalnega potresa aprila 2015.

Razbit fotoaparat, ki je Zaplotnika spremljal na njegovi zadnji odpravi na Manaslu, hrani Mojca Zaplotnik Jamnik, pred leti pa je bil del razstave v Kranju. Foto: STA ,

Viki Grošelj: Nihče ni mogel slutiti ...

Vrednost knjige Pot visoko ceni tudi Viki Grošelj, vrhunski alpinist, ki se je skupaj z Zaplotnikom udeležil štirih odprav, družila pa sta se tudi v Sloveniji, zato je spomin na pokojnega alpinista še vedno živ. "Vsakič, ko smo po njegovi smrti kaj dobrega splezali v Himalaji, se mi je utrnila misel, kaj bi šele bilo, če bi bil še Nejc z nami," pravi Grošelj.

"Knjiga Pot ima izjemno vrednost. Ne le za generacije alpinistov, ampak Slovence na splošno," je prepričan Viki Grošelj, ki je knjigo dobil v času, ko je okreval po poškodbi hrbtenice, ki jo je staknil na odpravi v južno steno Loteja, ki sta se jo udeležila skupaj z Zaplotnikom. Foto: Klemen Korenjak

Verjame, da je vrednost knjige Pot izjemna. "Ne le za generacije alpinistov. Nihče, tudi Nejc, ni mogel slutiti, da bo tako globoko sedla v dušo ne le gornikom, ampak Slovencem na splošno," je prepričan.

Prvi izvod mu je Nejc prinesel domov, kjer je Grošelj okreval po operaciji hrbtenice, ki si jo je poškodoval na njuni odpravi v južno steno Lotseja.

"Spomnim se, da sem, ko mi je Nejc podaril prvi izvod, knjigo prebral na dušek in se potem vedno znova vračal k branju. Zame je knjiga Pot zen alpinizma. Vse je tako enostavno, a po drugi strani tako modro napisano," o knjigi Pot pravi hrvaški alpinist Stipe Božić. Foto: Ana Kovač

Stipe Božić: Ko nam je dal rokopis, smo ostali brez besed.

Pot v žlahtnem spominu hrani tudi hrvaški alpinist, snemalec, gorski reševalec in še bi lahko naštevali Stipe Božić, ki je bil glavni pobudnik za to, da se Pot prevede tudi v hrvaški jezik. Tudi sam je sodeloval v promociji knjige na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.

Pot ima tudi hrvaško različico Put. Povedal nam je, da je sicer vedel, da Nejc piše knjigo, a ga na začetku ni jemal resno, saj se je vsak njun pogovor končal s smehom. "Spomnim se, da sem, ko mi je podaril prvi izvod, knjigo prebral na dušek in se potem vedno znova vračal k branju. Zame je knjiga Pot zen alpinizma. Vse je tako enostavno, a po drugi strani tako modro napisano."

Da gre za nadpovprečno besedilo, so prvi bralci ugotovili takoj. "Ko nam je Nejc dal v branje rokopis, smo ga vprašali: 'Ti, Nejc, pa kaj bomo po tem, kar si napisal ti, sploh še mi pisali?" se spominja splitski alpinist.

"Pot je odlično napisana, tako zadene v srčiko kot Mali princ. V njej je vse, od filozofije do odlične vsebine, zadel je bistvo v vseh stotih odstotkih. Naredil je ogromen preskok od vsega, kar se je prej pisalo o alpinizmu. Ko nam je dal rokopis, smo ostali brez besed. Nismo bili ljubosumni, ampak samo globoko presenečeni. V pozitivnem smislu," je dejal Božič.

Povedal je, da mu je Nejc pomenil toliko, kot bi bil njegov brat, žal pa so se njune tri skupne odprave (Everest leta 1979, Lotse 1981 in Manaslu 1983) končale pod Manaslujem. "Na odpravi, na katero sem ga jaz povabil."

***

Nejc Zaplotnik je umrl 24. aprila 1983.

Odnesel ga je snežni plaz ob podoru serakov z južne stene Manasluja v Himalaji.

Star je bil 31 let.

***