Sreda,
17. 1. 2018,
13.01

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

doping

Sreda, 17. 1. 2018, 13.01

6 let, 3 mesece

Lahko tožba v Strasbourgu zamaje svetovni protidopinški sistem?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo v četrtek obravnavalo tožbo skupine športnikov proti sistemu Wherabout oziroma sistemu lokacij, ki športnikom nalaga, da protidopinške agencije obveščajo o tem, kje so. S tem podatkom lahko agencije izvajajo nenapovedane dopinške kontrole. Protidopinški sistem je na težki preizkušnji.

Športniki menijo, da gre za grob poseg v osebne pravice, in če bi jim sodišče dalo prav, lahko to močno spremeni zdajšnji način boja proti zlorabi prepovedanih snovi v športu. Vsekakor bi bila na potezi Svetovna protidopinška agencija (Wada), da v kratkem roku znova najde neko novo rešitev za nadzor.

Prvi mož slovenske protidopinške agencije zdajšnje pravilo podpira

"To bi bil velik udarec boju proti dopingu. Prav na podlagi tega programa izvajamo nenapovedane protidopinške kontrole, ki so najbolj objektivne. Če ne bomo vedeli, kje so športniki, te možnosti seveda ni. Sam se seveda strinjam, da je program lokacij velik poseg v zasebnost, a športniki dosegajo izide, prejemajo visoke nagrade, se financirajo iz javnih sredstev in morajo ta proces sprejeti," je za STA povedal direktor slovenske protidopinške agencije Jani Dvoršak.

Ta športnike primerja z drugimi javnimi osebnostmi, ki so podvržene drugačnim interesom in pravilom, kot to velja za splošno javnost. "Tudi športniki morajo biti pripravljeni na drugačna pravila, kot velja za družbo." Dvoršak je prepričan, da mora biti zdajšnji način tudi v interesu športnikov samih, saj ponuja priložnost, da se zasači goljufe. Že dolgo je namreč znano, da kontrole na samih tekmovanjih niso dovolj učinkovite, veliko več pozitivnih rezultatov je na nenapovedanih kontrolah.

Nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo je osrednje ime tožbe v Strasbourgu. | Foto: Getty Images Nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo je osrednje ime tožbe v Strasbourgu. Foto: Getty Images

Osrednje ime tožbe v Strasbourgu je nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo, 59-kratna prvakinja Francije in 13-kratna svetovna prvakinja. Ta je leta 2011 sklenila bogato športno pot, a prav v tem letu je bila tretjič obtožena, da se izogiba nenapovedanim dopinškim kontrolam, saj je ekipa, ki bi morala izvesti test, ni našla.

Zaradi napake v postopku se je izognila suspenzu, vseeno pa se je odločila za pot na sodišče. Njeno tožbo so nato podprli še številni rokometaši, nogometaši, igralci ragbija in košarkarji v Franciji.

Jeannie Longo je v dolgi karieri, ki jo je začela leta 1975, šla skozi vse faze dopinških kontrol. V 70. letih so bili postopki tako rekoč smešni v primerjavi z današnjimi, Mednarodni olimpijski komite je komaj začel dobro sestavljati sezname prepovedanih poživil, o ustanovitvi krovne svetovne protidopinške agencije ni razmišljal še nihče. Kasneje je prešla vse faze, nazadnje pa so se pravilniki javljanj spremenili leta 2009.

Same tekmovalke pri uporabi prepovedanih poživil niso ujeli nikoli, vseeno pa je nanjo padla senca dvoma, potem ko so razkrili, da se je s trgovino z eritropoetinom (krvni doping Epo, o. p. STA) ukvarjal njen mož in trener Patrice Ciprelli. Ta naj bi prek spleta prodal več deset odmerkov, zaradi česar so ga kaznovali z enoletno pogojno zaporno kaznijo.

Po zdajšnjem sistemu so športniki dolžni protidopinški agenciji za vsak dan sporočiti lokacijo, na kateri bodo med 6. in 23. uro, obenem pa tudi za vsak dan določiti uro, kdaj so na voljo za morebitno testiranje. A pri zadnjem gre le za formalnost, saj se kontrola lahko izvede tudi zunaj določenega 60-minutnega dnevnega obdobja.

Mankoč: Z internetom je bilo lažje

"To je velik poseg v zasebnost, a so stvari zdaj boljše kot nekoč brez interneta. Takrat sem moral za tri mesece vnaprej določiti in sporočiti, kje bom. Kot neke vrste hišni pripor z omejenim gibanjem. Res ni bilo prijetno. Kdo te je kam povabil, pa seveda tja nisi mogel. Z internetom je to lažje, saj je treba spremembe sporočiti dva dni vnaprej," o spremembah na bolje meni nekdanji olimpijec Peter Mankoč.

A Mankoč dodaja, da ima sistem seveda dve plati: "To spada k poslu in ta sistem zagotavlja boljši nadzor. Po drugi strani pa si predstavljajte, da bi moral vsak svojemu delodajalcu poslati natančne podatke, kje je vsak trenutek. Sam se nisem ukvarjal s tem, kako bi bilo mogoče to urediti na boljši način. Na žalost ljudje goljufajo in treba se je boriti proti temu. Res pa je, da kdor goljufa, kdor ima finance in je pri koritu, bo to počel še naprej."