"Ko so na tehtnici življenja in materialna plat, v razviti družbi prevlada vrednota življenja."

Dr. Matej Tušak pri uresničevanju potencialov pomaga vrhunskim športnikom in podjetnikom, veliko predava po športnih društvih, šolah in vrtcih. Vodi najrazličnejše delavnice na temo stresa, motivacije, agresivnosti, osebnostne rasti, timskega dela, učinkovite komunikacije in mnogih drugih psiholoških fenomenov.

"Dogajanje okrog virusa sem sicer spremljal že prej, ko je bil le na Kitajskem, in mi je bilo jasno, da samo tam ne bo ostal, a da bo tako hudo, kot je, da se bo zaprl cel svet, pa si seveda nisem mislil." Foto: Bojan Puhek
Kdaj ste ugotovili, da nas koronakriza ne bo zaobšla?

Mislim, da je bilo konec februarja, ko sva se s sinom, takoj po njegovih izpitih na fakulteti za medicino, za dva dni odpravila na smučanje v tujino, saj v Sloveniji skoraj ni bilo snega. Takrat so v Italiji že imeli nekaj primerov okužbe, zato sva namesto Italije, ki je takrat že ponujala nižje cene smučarskih vozovnic, raje izbrala Avstrijo. Smučanje v Italiji se mi je v tistem trenutku zdelo preveč neodgovorno. No, kasneje se je izkazalo, da je tudi del Avstrije precej rizična destinacija.

Dogajanje okrog virusa sem sicer spremljal že prej, ko je bil le na Kitajskem, in mi je bilo jasno, da samo tam ne bo ostal, a da bo tako hudo, kot je, da se bo zaprl cel svet, pa si seveda nisem mislil.

>>> Vsi SOBOTNI SPORTALOVI INTERVJUJI na enem mestu  <<<

Kdo v teh dneh najpogosteje potrebuje vašo pomoč? So to športniki, olimpijci, ki so ostali brez vrhunca letošnje sezone, gospodarstveniki, ki skušajo reševati podjetja, učitelji, ki se z delom na daljavo soočajo s povsem neznano situacijo …?

Mnogi športniki imajo, kar precejšnje težave, še posebej olimpijci, ki morajo spremeniti celoten motivacijski proces. Za mnoge je trenutno situacija zelo stresna, še posebej za tiste, ki so po olimpijskih igrah želeli spremeniti življenje, na primer končati kariero, se poročiti in ustvariti družino, zdaj pa je vse precej drugače.

Treba je sprejeti nove odločitve. Te so včasih relativno lahke, včasih pa vse prej kot to, še posebej, če je v odločitev športnika vpleten še nekdo, partner na primer.

Za mnoge dejstvo, da so olimpijske igre prestavljene, predstavlja že kar konec sezone, saj so izgubili ves smisel in cilj. Sam sicer verjamem, da bomo še letos dočakali športne prireditve.

Tudi jadralki Veronika Macarol in Tina Mrak bosta na novo olimpijsko priložnost morali čakati dodatno leto dni. Foto: JZS
V zadnjem času sem dejaven pri Jadralni zvezi Slovenije, kjer se na spletu tedensko srečujemo z jadralci, pogovarjamo se o dojemanju trenutne situacije, o procesih psihične priprave … Delamo na tem, da bomo kakovost interdisciplinarnih znanosti dvignili na višjo raven in poskušali trenutno obdobje prebroditi na strokoven način, tako da bodo jadralci takrat, ko bodo treningi spet dovoljeni, na to povsem pripravljeni.

S podobnimi težavami se srečujejo tudi gospodarstveniki, s tem, da pri njih ne gre samo za doseganje ciljev, ampak za obstoj njihovih podjetij. Tisti, ki v tem trenutku že delajo, imajo pravzaprav srečo, da so v disciplini, kjer je delo dovoljeno.

Drugi se ukvarjajo s tem, kako se pripraviti na življenje po pandemiji … Težav je veliko in športniki v tem kontekstu niso nobena izjema.

Predvidevam, da vas v teh dneh tudi gospodarstveniki pogosto prosijo za nasvet?

Da, delamo ekipno, srečujemo se na spletu. Pogovarjamo se, kako se čim bolje pripraviti na življenje po krizi.

Sicer pa so odgovori na ta vprašanja interdisciplinarne narave in niso nekaj, kar lahko poiščemo v knjigah, saj se srečujemo s situacijo, ki se v sodobnem svetu še ni zgodila.

"Zakaj stroka v primeru pandemije novega koronavirusa ni vedno enotna? Preprosto: zato, ker gre za nekaj, s čimer še nismo imeli opravka, kjer o izidih sklepamo na osnovi nekih projekcij, ne pa realnih izkušenj." Foto: Bojan Puhek

Lahko sicer poskušamo napovedovati, kaj se bo zgodilo, z raznimi napovedmi, krivuljami, od gospodarstva do vedenja virusa in ljudi v naslednjem obdobju, a to so samo napovedi, namenjene temu, da bi se morda znali pravilno odzvati in odločati.

Pri tem je en velik problem, ki ga javnost ne razume, in sicer vprašanje, zakaj stroka ni vedno enotna. Preprosto: zato, ker gre za nekaj, s čimer še nismo imeli opravka, kjer o izidih sklepamo na osnovi nekih projekcij, ne pa realnih izkušenj.

To je tudi razlog, da ljudje stvari vidijo različno in nič ni narobe, če se o tem razpravlja. Se pa moramo zavedati, da tisoč ljudi pač ne more odločati o eni stvari. Odločitve naj sprejemajo ljudje, ki so kompetentni.

Je pa razumljivo, da se tudi pri sprejemanju odločitev pojavljajo napake, saj nihče ne ve, v katero smer se bodo dogodki razvijali.

Če pogledamo samo model karantene, ki ga je v Evropi na začetku vodila zgolj Velika Britanija in pozneje Švedska, vidimo, da se zdaj pomikajo k drugemu modelu, ki je prav tako daleč od tega, da bi bil idealen, saj za seboj potegne hude težave v gospodarstvu in verjetno tudi zlom marsikaterega podjetja …

Švedska ni sprejela strogih ukrepov in omejitev v zvezi z novim koronavirusom, ampak je svojim državljanom naložila zgolj priporočila. Foto: Reuters

Ampak ko je treba dati na tehtnico življenja in materialno plat, v razviti družbi, vsaj za zdaj, prevlada vrednota življenja. Mislim, da je tako prav.

Po drugi strani pa, če pogledamo Belorusijo, vidimo, da je tam očitno prevladala druga plat, kar pa je v neki demokratični oblasti zelo težko izpeljati, poleg tega v razvitem svetu nihče ne bi bil pripravljen prevzeti odgovornosti za sto tisoče mrtvih zato, ker ni sprejel določenih ukrepov.

Včasih je kar naporno poslušati komentarje ljudi, ki z zelo omejenim znanjem zelo posplošeno razmišljajo o trenutni situaciji in pri tem izpuščajo nešteto neznank …

Gre za miselnost, ki nam je poznana iz obdobja samoupravljanja, ko naj bi v podjetju o strateških rešitvah odločali vsi, od hišnikov, čistilk in proizvodnih delavcev, ki seveda niso mogli vedeti, kako deluje trg kapitala …

To je odraz tega, kje smo v stanju razvite družbe in verjamemo, da lahko odločamo pri nekem odločanju … V tem kontekstu znamo biti precej nesamokritični.

V športu so pogosteje bolj uspešni avtokratski trenerji, kaj pa v politiki? Foto: Vid Ponikvar

Večkrat ste poudarili, da so pri svojem delu uspešnejši tisti trenerji, ki so bolj avtokratično naravnani. Od italijanskega odbojkarskega strokovnjaka Andree Giannija, nekdanjega rokometnega selektorja Veselina Vujovića, pa  judoističnega trenerja Marjana Fabjana, če jih naštejem samo nekaj … Kako je s tem v politiki? Avtokratsko vodenje v tem primeru med ljudmi vedno vzbudi revolt. 

Treba se je zavedati, da v izrazito kritičnih situacijah bolje funkcionirajo ljudje, ki so bolj avtokratični kot demokratični, se je pa hkrati treba zavedati, da se je ob koncu krizne situacije treba znati spremeniti in to je za mnoge težava, saj so dobri v enem načinu vodenja, ne pa v drugem.

V športu je recimo zelo dober trener tisti, ki zna v kritičnih trenutkih pravilno krizno funkcionirati, ko pa je vse v redu, morajo znati ljudem dati več svobode.

Primer: dve minuti pred koncem košarkarske tekme, ko nasprotnik vodi za tri koše, ali pa vodite vi, je izrazito pomembna avtokratična nota vodenja. Ko pa vodimo za 20 košev, je prav, da damo igralcem več svobode, več demokracije, da lažje pride do izraza njihova ustvarjalnost in podobno. Pomembno je, da je vodja stalno na preži, saj se rezultat lahko v hipu spremeni.

Če se rezultat obrača v smer krize, je pristop treba spremeniti.

Marsikdo misli, da avtokratičen pristop prinaša samo negativnost, kar pa absolutno ne drži. Lahko si predstavljate otroke, ki se znajdejo v situaciji, ki je ne poznajo … Takrat se zatečejo k staršem, avtoriteti, saj verjamejo, da bodo oni znali rešiti situacijo.

Če imamo v podjetju avtokratičnega vodjo, potem vemo, da bo v kriznih situacijah tak vodja izrazito pravilno reagiral. Avtokratično vodenje ustvarja zelo veliko zaupanje pri določenem številu ljudi, ki se zato počutijo bolj varne in manj anksiozne, medtem ko pri drugi skupini ljudi, ki so bolj anksiozni, to zbuja tisoč in eno razmišljanje, kot so teorije zarote in podobno.

Ponavljam, ko se situacija enkrat umiri, je treba vedeti, da je treba povečati stopnjo demokratičnosti vodenja.

"Treba se je zavedati, da v izrazito kritičnih situacijah bolje funkcionirajo ljudje, ki so bolj avtokratični kot demokratični, se je pa hkrati treba zavedati, da se je ob koncu krizne situacije treba znati spremeniti in to je za mnoge težava, saj so dobri v enem načinu vodenja, ne pa v drugem." Foto: Bojan Puhek

V Sloveniji se zdaj veliko govori o uvedbi diktature … Vendar do tega ne more priti, saj imamo v vladi štiri stranke. Ena, pa čeprav najmočnejša stranka, nikakor ne more delovati brez soglasja ostalih treh.

Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj varoval, da nam ni treba skrbeti glede diktature, bolj moramo skrbeti za to, da bomo sprejemali kvalitetno gledano prave odločitve, ki bodo za seboj potegnile prave reakcije.

Imamo potem po vašem mnenju na položaju "selektorja" oz. predsednika vlade v teh kriznih razmerah pravega človeka?

Mislim, da ja. Je pa treba vedeti, da selektor sam ne odloča o vseh stvareh, saj se ne spozna na vsa področja. Izjemno pomembno je, da si kot selektor izbereš pravo ekipo, ki ti bo pomagala. Od kondicijskega trenerja, trenerja vratarjev, psihologa, zdravnika … Če izbereš prave ljudi, lahko to povežeš v kvalitetno celoto, če pa ne izbereš pravih ljudi, lahko zgrešiš.

Do tega vprašanja se težko opredeljujem, saj ne vem, kdo so njegovi glavni svetovalci.

Vedeti je tudi treba, da pri avtokratskem vodenju ljudje nikoli ne marajo vodje, ga pa del ljudi sprejema kot veliko avtoriteto …

"Zmago Sagadin je bil za vse nas človek z avtoriteto in kompetencami, ne bi pa mogel reči, da je bil v ekipi med najbolj priljubljenimi. Daleč od tega, še posebej zato, ker je bil do igralcev terorist, a ravno zato je ekipa dosegla to, kar je." Foto: Vid Ponikvar

Če se vrnem k športni analogiji … Če vprašate nekdanje igralce KK Olimpija iz časov, ko jih je vodil Zmago Sagadin, vam bodo povedali, da je bil trener ključen pri razvoju njihove kariere.

Sagadin je bil za vse nas človek z avtoriteto in kompetencami, ne bi pa mogel reči, da je bil v ekipi med najbolj priljubljenimi. Daleč od tega, še posebej zato, ker je bil do igralcev terorist, a ravno zato je ekipa dosegla to, kar je.

Avtokratičnega vodjo izjemno veliko ljudi ne mara, zato imajo v vrhunskih športnih ekipah poleg takega trenerja pogosto še psihologa, ki poskuša napetosti, ki jih ustvarja avtokratičen vodja, blažiti.

V vrhunskem športu se pogosto poslužujemo vzorca, da imamo avtokratičnega trenerja in zraven podporni tim, ki ves čas blaži napetosti. Tudi pomočniki trenerjev so pogosto bolj permisivni, razumevajoči in podobno.

Najpogosteje pa to funkcijo odigra psiholog.

Ali v trenutni vladi vidite tak podporni tim, ki bi znal blažiti pritiske?

Iskreno povedano, če je, ga ne poznam in ne vidim. In to je ena od pomanjkljivosti trenutne vladne strukture.

Je pa tudi res, da je ta vlada na oblast prišla čez noč in zdi se mi, da mnogim od njih to v taki situaciji niti ni preveč ustrezalo. Nihče si namreč ne želi prevzeti vlade v taki situaciji.

Zelo pomembno je, da bi se vlada zavedala, da mora v primeru, da si želi ustvariti neko pozitivno zgodbo, znati pravilno komunicirati, razumeti, kaj se z ljudmi v tem trenutku dogaja. Mislim, da bo potrebno zgraditi bolj širok tim, kot pa v ospredje zgolj postaviti Jelka Kacina.

Bi Kacin moral biti ta člen, ki bi blažil napetosti, pomirjal ljudi in ne ravno obratno?

Zagotovo bi se lahko našla boljša izbira, kot je Kacin. Sam v tej akciji vidim to, da je predsednik vlade želel pokazati, da je treba biti v trenutkih, v katerih smo zdaj, širše usmerjen in pozabiti na zamere, ki jih imaš do ljudi.

"Izkušnja z Jelkom Kacinom je bila za Janšo verjetno zelo pozitivna iz časov osamosvojitvene vojne, ampak od takrat je preteklo ogromno časa in družba se je spremenila." Foto: STA ,

Izkušnja s Kacinom je bila za Janeza Janšo verjetno zelo pozitivna iz časov osamosvojitvene vojne, ampak od takrat je preteklo ogromno časa in družba se je spremenila. Pred tem smo 50 let živeli v izrazito nesvobodni družbi in smo leta 1991 prešli na nekaj, kar je bilo v naših glavah zelo atraktivno, zdaj pa se je zgodilo ravno obratno.

V tem kontekstu se nekateri izkažejo bolje, nekateri slabše. Ne pravim, da je bila stvar slabo zastavljena, a sam menim, da bi morali najti še koga, ki bi znal potrkati na psihološko komponento ljudi in razložiti, zakaj se dogaja to, kar se, in delovati pomirjujoče.

Tudi v športnih ekipah je podobno: trener igralcem naniza vrsto groznih informacij, da bi igralci najraje kar takoj prenehali s treningi, nato pa pride psiholog in to skuša povedati na način, da igralci še vedno vedo, da gre zares, a ob tem čutijo neko bolj človeško noto. Včasih nam to uspe, včasih ne.

Kakorkoli se pritožujemo, prva faza boja proti koronavirusu je bila v Sloveniji dobro izpeljana, saj so krivulje ene najboljših na svetu, če eliminiramo okužbe v domovih za starostnike, ki jih je v zadnjih dneh res veliko.

Bližamo se temu, da se bodo ukrepi zmanjšali.

"Med velikonočnimi prazniki bi se vsi mi radi družili … A če pomislimo na to, da smo bili zdaj en mesec samo doma, zdaj pa bi tvegali vse samo zaradi enega praznika, ko pa jih bo, če bo vse po sreči, še mnogo, je to res nesmiselno …" Foto: Ana Kovač

Ali lahko sploščeno krivuljo ogrozijo velikonočni prazniki, ki so običajno rezervirani za družinska srečanja?

Med velikonočnimi prazniki bi se seveda vsi mi radi družili … A če pomislimo na to, da smo bili zdaj en mesec samo doma, zdaj pa bi tvegali vse samo zaradi enega praznika, ko pa jih bo, če bo vse po sreči, še mnogo, je to res nesmiselno …

To je tako kot v športu … Tekmovalci so deset sekund pred koncem tekme povsem brez energije, trener pa zahteva še deset odstotkov več … V takih primerih nikoli ne moreš biti siguren, ali bodo zmogli teh dodatnih deset odstotkov, ali pa bodo omagali in se zaradi krčev in drugih težav zrušili na tla. Nikoli ne veš.

Dobro poznavanje psihologije ljudi lahko veliko pomaga pri tem, da so nekateri ukrepi ali vedenja pravilni.

Za zdaj v trenutni situaciji vidimo bolj kot ne negativne plati in posledice. Je iz te pandemije mogoče vendarle izluščiti kaj dobrega?

Je in vem, da se s tem marsikdo ne bo strinjal, ampak povsem jasno je, da se bodo pri načinu življenja, ki ga živimo, ves čas pojavljali tudi virusi, ki bodo še bolj smrtonosni, in če bomo tako izkušnjo že imeli, bomo lahko prihodnjič že prvi dan, ko se bo to zgodilo, znali ukrepati in bomo nekaj, kar bo bistveno bolj nevarno, premagali.

"Povsem jasno je, da se bodo pri načinu življenja, ki ga živimo, ves čas pojavljali tudi virusi, ki bodo še bolj smrtonosni, in če bomo tako izkušnjo že imeli, bomo lahko prihodnjič že prvi dan, ko se bo to zgodilo, znali ukrepati in bomo nekaj, kar bo bistveno bolj nevarno, premagali." Foto: Bojan Puhek

Zelo kruta analogija, pa vendar: kaj so naredile atomske bombe na Japonskem v drugi svetovni vojni? Ne samo, da so vzele ogromno japonskih življenj in poskrbele za veliko tragedijo, ampak tudi eno pozitivno stvar: izkušnja teh bomb je zagotovo preprečila, da bi v času hladne vojne prišlo do tretje svetovne vojne, ki bi verjetno uničila človeštvo.

Skratka, ta izkušnja je bila tako boleča, da so vsi ljudje bistveno prej pomislili, da si tega ne smejo dovoliti, pa čeprav so imeli atomsko orožje.

V tem trenutku bi morali razmišljati predvsem to, da bomo znali trenutno situacijo vzeti kot lekcijo, kako v bodoče reagirati, da bodo učinki podobnih izbruhov hitreje sanirani ter se po drugi strani vprašati, ali je smer, v katero se je svet obrnil v zadnjih desetletjih, res prava.

Treba je razmisliti, ali obstaja kakšen razlog, da na Kitajskem ves čas prihaja do takih izbruhov?

Ves čas rožljamo z orožjem, na koncu pa orožje sploh ni največji problem sodobnega sveta. Morali bi zagotoviti način življenja, ki bi bil manj rizičen za pojav tovrstnih virusov.

Če znamo gledati pozitivno, bi lahko iz pandemije potegnili veliko stvari, iz katerih bi se človeštvo kaj naučilo.

Kar me je razočaralo, je to, da sem verjel, da bo zaradi te situacije velik del sovraštva v slovenski družbi izginil, pa ni.

"Verjel sem, da bo zaradi trenutne situacije velik del sovraštva v slovenski družbi izginil, pa ni." Foto: Bojan Puhek

Skupaj s pandemijo se je ustavil tudi športni svet. Ljubitelji športa se zdaj nad njim lahko naslajajo zgolj z ogledom posnetkov športnih tekmovanj … Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se tekme, vsaj tak je predlog v ligi NBA, za začetek igrale pred praznimi tribunami, a s televizijskimi prenosi? Ali to lahko navijačem prinese neko zadoščenje, radost, športnikom pa uresničevanje potenciala?

Mislim, da so tekme pred praznimi tribunami dober začetek, vsaj za nekaj mesecev. Vem, da je pred časom več športnikov izjavilo, da pred praznimi tribunami ne mislijo igrati, vendar se je njihovo mnenje zdaj verjetno spremenilo.

To je rešitev za vmesno obdobje, ki je boljša rešitev, kot pa če športnih dogodkov sploh ne bi bilo. Moramo vedeti, da brez športnih dogodkov del ljudi, ki so pasivni, nima kaj početi in počnejo neumnosti … Zato je bolje, da spremljajo šport, kot da sejejo sovraštvo med ljudmi.

Seveda pa športni dogodki dolgoročno brez gledalcev nimajo pravega smisla, šport bi bil osiromašen. To je opcija za vmesno obdobje, kompromis, ki bi omogočal, da bi športniki trenirali tako, kot bi morali in s tem vzdrževali visok nivo, druga stvar pa so sponzorji, ki financirajo šport. Brez tekem ne bo sponzorjev, kar pomeni, da bi dolgoročno toliko in toliko ljudi moralo zaključiti kariero, propadali bi klubi …

Foto: Getty Images

Tekme brez gledalcev bi lahko bile vsaj poskus rešitve za klube, športna društva in kariere posameznikov, ter pomen športa v družbi. Če vse skupaj ukinemo, bo ogromno ljudi iz športa ostalo brez službe …

Slovenci se zelo močno identificiramo s športom in tega nam zdaj res manjka. Slovenci se skozi šport počutijo dobro, uspešno … in tega zdaj ni in se zelo čuti. Kaže na to, kakšno pozitivno funkcijo pravzaprav šport ima in zakaj ga je treba negovati.

Cena virusa bo precej višja, kot smo si predstavljali, in treba bo spremeniti precej stvari, če se bomo želeli prilagoditi situaciji.

Tako, kot je bilo, več ne bo.