Jakov Fak: Raje vidim več postankov na strelišču

Pred dvema letoma se je moralo vodstvo slovenske biatlonske reprezentance močno potruditi, da je takrat 23-letni hrvaški biatlonec Jakov Fak lahko prestopil v slovensko izbrano vrsto. Strokovnjaki, z Urošem Velepcem na čelu, so vedeli, za kakšen biser gre in odtlej je to dokazal tudi vsem drugim. Tako je z zlatim in srebrnim odličjem na letošnjem svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu poskrbel za pravi praznik slovenskega biatlona, ob tem pa napovedal, da si želi še mnogo več. Pečat želi pustiti tudi v svetovnem pokalu in prvo zmago v tem je dosegel v soboto v avstrijskem Hochfilznu. To je tudi izjemna popotnica za Pokljuko, na kateri se bo biatlonska karavana za točke borila od četrtka do nedelje.

Začetek sezone na Švedskem se ni odvil po pričakovanjih. Kaj je šlo narobe v Östersundu? Östersunda ne bi več pogreval, šli smo že naprej. Zgodijo se tudi slabe tekme in tudi poraze je treba znati prenesti. Povsem druga zgodba je bil Hochfilzen in upam, da se bo tu na Pokljuki odprlo tudi drugim. Na tekmi v Hochfilznu je bila zelo pomembna taktika, celo dirko sem vztrajal pri svojem načrtu in to se mi je obrestovalo. Poudariti pa moram, da vrhunec forme pri meni ni načrtovan tako zgodaj, ne za Hochfilzen niti za Pokljuko. Bom pa seveda izjemno vesel, če bom tudi tu pokazal podobno formo kot v Avstriji.

Nam lahko opišete malo tisto famozno dirko v Hochfilznu, ko ste dosegli svojo prvo zmago v svetovnem pokalu? Tekma je bila zelo napeta, moje izhodišče je bilo tretje mesto, kar je bilo seveda odlično. Tako bi bil zadovoljen tudi, če v soboto ne bi napredoval. Vesel sem bil priložnosti, ko sem se lahko boril za zmago in posrečilo se mi je. Zgodilo bi se lahko marsikaj, tekmeci bi me zlahka tudi prehiteli, a imel sem dovolj moči, bil sem dovolj odločen. Imel sem svojo taktiko, ki sem jo izpeljal do konca.

Tudi smuči so vam takrat dobro tekle … Ja, seveda. To je pomembno … Če nimaš dobrega materiala, ne moreš niti razmišljati o tem, da bi lahko prišel v položaj za zmago niti o uvrstitvi med prvih deset. To velja za vse tekmovalce v svetovnem pokalu.

Na vrsti je domača Pokljuka. Kakšne so prednosti domačega terena? Predvsem domače občinstvo, pred katerim dobiš dodaten motiv. Poskušaš narediti še nekaj več. Je pa to seveda hkrati tudi breme, a mislim, da bomo domače prizorišče znali obrniti sebi v prid. Odločalo bo strelišče, tega in prihoda nanj smo seveda najbolj vajeni in mislim, da bo to vsem pomagalo.

Torej vas domače občinstvo ponese … Mislim, da domači navijači vsakega športnika ponesejo. Pomagajo mu, da najde še dodaten psihološki motiv in lahko iz sebe izvleče še več.

Pokljuška proga velja za eno težjih v svetovnem pokalu. Vam to ustreza? V bistvu je odvisno od tega, kako zastaviš taktiko in kakšen material imaš. Pomembno je, da zdržiš v svojem tempu do konca in na določenih predelih ne pretiravaš. Če kje to narediš, potem preveč trpiš in s tem seveda tudi izgubljaš čas. Upam, da bomo vsi iz reprezentance to progo znali izkoristiti in da bomo pokazali, koliko smo v resnici vredni.

Kje na tej progi so največje pasti? Katere značilnosti Pokljuko delajo težko? Zelo zanimiva proga je, ima vse segmente, in to dovolj dolge. Se pravi, dolge so ravnine, dolg je spust, ob tem tudi hiter in tehničen, klanci so tako dolgi in položni kot strmi in kratki … Resnično je treba biti v zelo dobri formi, da lahko to progo optimalno odtečeš.

V katerih disciplinah pa računate na boljše dosežke? Šprint, zasledovanje …? Na vsaki tekmi poskušam narediti vse, kar je v moji moči, raje pa vidim več postankov na strelišču.

Imate že sestavljen taktični načrt? To so stvari, o katerih ne bi govoril. To je skrivnost.

Se pravi, da je biatlon nekoliko podoben formuli 1, tudi tam je veliko skrivnosti … Seveda, marsikaj je treba skriti pred tekmeci. Imamo svoje načrte, vsak tekmovalec ima svoj pristop in tudi jaz imam svojega. Ta pa mora ostati skrit.

Mraz je vaš sovražnik, tudi zaradi poškodbe roke, ki ste jo staknili pred dvema sezonama. Kakšnih pogojev se bojite? Ne bi rekel, da je mraz ravno moj sovražnik, mogoče se v mrazu le malo slabše znajdem. Mislim pa, da tukaj ne bo težav in bo šlo vse po načrtih. Tista poškodba je dodatno breme, ob občutku mraza se stopnjuje strah, ampak tudi s svojimi strahovi se pač moram soočiti. Poskušam paziti in upam, da ob teh ukrepih ne bom naredil kakšne napake.

Kakšni izidi na Pokljuki pa bi vas zadovoljili? Če sestavim optimalen nastop oziroma če vse naredim odlično, če zadenem vseh deset strelov, če se dobro počutim na progi in mi smuči tečejo tako kot preostalim favoritom, potem imam vse možnosti za stopničke. Ampak to je zelo težko in nehvaležno napovedovati. Lahko se eden od vsaj desetih segmentov ne izide in potem nimam nobenih možnosti.

Pa konkurenca? So na vrhu imena, ki ste jih tam pričakovali? Seveda. Že dokazani tekmovalci še vedno držijo visoke uvrstitve. Nekako najbolj relevantno ocenjevanje kakovosti tekmovalcev skozi sezono je skupni seštevek svetovnega pokala. Tudi če pogledamo pokal narodov ... Za nas je to 12. mesto, ki pa bi ga morali doseči z optimalnimi nastopi, ne odličnimi. Za kakšna višja mesta se nam mora vse iziti popolno, vsi nastopi morajo biti odlični.

So se pojavila kakšna nova imena? Vas je navdušil kdo od novincev? Nova imena se pojavljajo ves čas. Velike reprezentance, ki imajo dovolj podmladka, veliko zaledje in dovolj financ, lahko razvijajo oziroma gradijo več tekmovalcev naenkrat in potem imajo tudi veliko izbiro. Tako lahko kakšnega obolelega tekmovalca nadomestijo povsem enakovredno, včasih celo bolje. Mi smo tu nekoliko "hendikepirani", ker smo majhni. Že ko je za štafeto v Hochfilznu manjkal Janez (Marič op. p.), je bilo super, da smo imeli Lenarta (Oblaka op. p.), saj bi drugače po nepotrebnem izgubljali točke v svetovnem pokalu. A ti fantje so še premladi, da bi posegali zelo visoko. Mislim pa, da so vsi dovolj talentirani in če bodo pridni, ni bojazni, da jim ne bi uspelo.