Igralec vedno potegne krajši konec

Po igranju v tujini za Santander, Barcelono in Szeged se je Luka Žvižej v lanski sezoni vrnil v Slovenijo k rodnemu Celju. V tokratnem fokusu, v katerem je govora o delu sodnikih, smo pobarali ravno njega, ki pa z delivci pravice na rokometni sceni nima težav. "Mislim, da mi dobro uspeva brzdati živce. V preteklosti nisem imel s tem težav. Misli skušam usmeriti na drugo stran in se ukvarjam le s svojimi stvarmi. Ne polagam pozornosti na sodniške odločitve," o tem, kako kontrolira živce ob morebitnih spornih sodniških odločitvah, pravi starejši od bratov Žvižej. Ravno zaradi vzornega vedenja se tudi ne spomni, ali je bil morda zaradi predolgega jezika kdaj izključen: "Mislim, da nisem imel takšnih težav."

Zdaj je rokometna igra bolj moška

Zato pa je videl, kako so sodniki kaznovali druge zaradi preostrega jezika ali neprimernega vedenja, kar seveda ne spada v okvirje rokometne igre: "Nikoli sicer nisem videl fizičnega kontakta igralca na sodnika, verbalnih pa je bilo kar dovolj. A vedno je, kar je povsem normalno, krajši konec potegnil igralec. Mi rokometaši že po pravilih ne smemo ugovarjati sodnikom, saj sledi temu primerna kazen," je o reakcijah nekaterih rokometašev povedal član Celja Pivovarne Laško.

Luka se je dotaknil tudi razvoj dela sodnikov, ki je tako kot sama rokometna igra na bistveno višji ravni kot nekoč. "Povsem normalno je, da se rokomet razvija, kot se tudi ostali športi. In posledično se modificirajo tudi pravila in način sojenja. Če primerjamo posnetke izpred deset let in danes, vidimo občutno razliko. Zdaj je veliko bolj moška igra, vendar še vedno v mejah pravil in normale," je še za konec za Sportal povedal igralec levega krila, ki je na evropskem prvenstvu leta 2004 na domačih tleh s Slovenijo osvojil drugo mesto, bil pa je med drugim tudi član olimpijske zasedbe v Atenah 2004.