Državni svet ni potrdil veta na zakon o športu

Pobudnik za veto je bil sicer sindikat športnikov Slovenije, predlog pa je nato v proceduro vložila interesna skupina delojemalcev, in sicer zaradi vprašanj, povezanih z zaposlovanjem športnikov.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, vodja interesne skupine delojemalcev DS, je izpostavil, da je predlagatelje veta med drugim zmotila določitev šestih izjem od zakona o delovnih razmerjih pri zaposlovanju športnikov, ki jih po Semoličevem mnenju ni mogoče utemeljiti in je med drugim možno veriženje pogodb celo do deset let.

Tomaž Boh, državni sekretar na ministrstvu, pristojnem za šport, je med drugim pojasnil, da "športnikov in zaposlenih v športu ni mogoče obravnavati tako, kot tiste v gospodarstvu in javnem sektorju, zato smo to uredili z dodatnimi členi, saj športnih dejavnosti med drugim ni mogoče izvajati v osemurnem dnevnem delu ali 40 urnem tedenskem".

Za pomembno mesto tudi po koncu kariere

Izpostavil je, da je povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu, ter zatrdil, da zakon daje športnikom in delavcem v športu veliko boljše pogoje za delo, kot dosedanji, ter daje tudi ustrezno zaščito. "Zakon daje pomembno mesto športnikom tudi po zaključku kariere, z dvojno kariero popravljamo bistvene pomanjkljivost prejšnje ureditve," je izpostavil Boh. "Šport sam po sebi ne more biti izjema pri urejanju delovnopravnih vprašanj," pravi Dušan Semolič. Foto: STA ,

Tudi Semolič je priznal, da v prejšnjih razpravah v DS nihče ni oporekal navedbam, da bi zakon bolje uredil to področje, kot doslej. "Toda delojemalci so podali predlog za še en resen poskus, da bi bolje uredili delovnopravno zakonodajo za ljudi, ki so poklicno ali amatersko vezani na šport. Poskus je bil narejen nekoliko prepozno in nekaterih rešitev za športnike in strokovne delavce ni bilo mogoče uveljaviti v parlamentarni proceduri," je navedel Semolič.

Ob tem je dejal, da se zavedajo razlik že med poklicnimi športniki, tistimi v individualnih panogah in kolektivnih igrah, kaj šele med omenjenimi in amaterji. Zato to ni enostavno urejati, a šport sam po sebi ne more biti izjema pri urejanju delovnopravnih vprašanj, je menil.

V sindikatu športnikov sicer priznavajo, da so izjeme pri zaposlovanju celo pomagali sooblikovati, a le pod pogojem, da bi se te opirale na kolektivno pogodbo. Ker se te ne predvideva, v boju proti uveljavitvi novega zakona napovedujejo tudi morebitno ustavno presojo ali referendum.

Premalo denarja Oglasili so se skupina nekdanjih vrhunskih športnikov, varuh športnikovih pravic in Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki so podprli zakon v obliki, kot ga je 30. maja izglasoval državni zbor. Foto: Vid Ponikvar

Zakon so nato javno podprli svetniki Mirko Kozelj, Janko Požežnik in predsednik odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, ki bi bil v DS izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov.

Slednji je izpostavil, da se za vodenje klubov in zvez ne bi odločal skoraj nihče, če bi bila delovna zakonodaja v celoti uveljavljena v športu. "Za to je daleč premalo denarja, poleg tega pa predsedniki društev s svojim premoženjem odgovarjamo za poslovanje," je navedel Ropret ter izpostavil izjave podpore zakonu, ki so bile objavljene v ponedeljek.

Oglasili so se namreč skupina nekdanjih vrhunskih športnikov, varuh športnikovih pravic in Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki so podprli zakon v obliki, kot ga je 30. maja izglasoval državni zbor. Takrat je za zakon izmed 75 navzočih glasovalo 40 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 14.

Problematični členi

Semolič je sicer med razlogi za veto danes navedel tudi določbe v zakonu, ki onemogočajo zaračunavanje nadomestila za prestope iz društva v društvo za športnike le do petnajstega leta starosti. Podobno so zanj problematični členi, ki se dotikajo zaposlovanja v javnem sektorju in bi po njegovem mnenju neupravičeno poslabšali delovne pogoje učiteljev za delo z otroci s posebnimi potrebami.

Boh je zagotovil, da otrokom s posebnimi potrebami zakon daje dodatno možnost udeležbe v programih športa in ne posega na področje vzgoje in izobraževanja ter na tam zaposlene. Glede nadomestil za prestope v športu pa je dejal, da se zaračunavajo le za čas obstoječe pogodbe, potem je mogoče sklepati nove z boljšimi izhodišči.

Boh je sicer dopustil možnost, da bi na ministrstvu predlagali spremembe določenih členov zakona, če bi se za to pokazala potreba.